Franja

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zavídati to envy (koga someone); to grudge (someone), to begrudge (someone); to be envious

zavidam mu njegov uspeh I envy him his success
zavidamo jim njihovo srečo we envy them their luck
vsi mu zavidajo he is the envy of all
nimaš ga za kaj zavídati you have no reason to envy him

zavíst envy; invidiousness; jealousy, jaundice

iz zavísti out of envy
zelen od zavísti green with envy
sama zavíst ga je he is eaten up with envy
iz zavísti govoré tako škandalozne stvari o meni they say such scandalous things about me out of envy
pozelenela je od zavísti it turned her green with envy
počiti od zavísti to burst with envy
zbuditi, zbujati zavíst pri kom to rouse someone's envy, to excite the envy of someone, to he the envy of someone
bolje je zbujati zavíst kot pa usmiljenje better be envied than pitied

zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia

zavrníti to reject; to rebut; to refuse; (ponudbo, kandidata) to turn down

zavrníti ponudbe to rebut someone's offers
zavrníti pomoč (povabilo) to refuse help (an invitation)
zavrníti prošnjo to refuse a request
zasnubil jo je, pa ga je zavrnila he asked her to marry him but she turned him down
zavrnili so nas we have been refused
biti zavrnjen (odklonjen, dobiti »košarico«) to meet with (ali to receive) a rebuff, pogovorno to get the brush-off

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zazébsti avoir froid

zazeblo ga je il eut (ali a eu) froid

zazébsti (-zébem) perf.

1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo

zazíbati (-am) | zazibávati (-am)

A) perf., imperf. cullare, dondolare:
zazibati zibelko dondolare la culla
prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje il tepore lo cullò, lo addormentò in dolci sogni

B) zazíbati se (-am se) | zazibávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. dondolare, cullarsi; barcollare:
klasje se je zazibalo v vetru le spighe dondolarono al vento
zazibati se po sobi andare per la stanza barcollando

2. pren. sprofondare:
zazibati se v lepe sanje sprofondare in dolci sogni

zažéjati (-am) perf. provar sete, aver sete:
po jedi ga je zažejalo dopo aver mangiato, ebbe sete

zaželéti (-ím)

A) perf. augurare:
zaželeti komu srečno pot augurare a qcn. buon viaggio

B) zaželéti si (-ím si) perf. refl.

1. desiderare, ambire, bramare:
zaželeti si mir desiderare la pace

2. (začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom) desiderare, concupire:
čutil je, da si ga je zaželela sentiva che (lei) lo desiderava, concupiva

zbádati (-am) | zbôsti (zbôdem) imperf., perf.

1. pungere; provocare fitte, punture:
zbosti z iglo pungere con l'ago
impers. v prsih ga zbada sente fitte al petto

2. pren. punzecchiare; motteggiare, canzonare:
zbadati hudomušno, s pikrimi besedami punzecchiare maliziosamente, con parole aspre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbadati konja z ostrogami spronare il cavallo
pren. zbosti v oči dare nell'occhio

zbáti se (zbojím se) perf. refl.

1. aver paura:
zbati se psa aver paura del cane

2. spaventarsi, impaurirsi:
zbati se za prazen nič spaventarsi per un nonnulla

3. (začutiti zaskrbljenost) preoccuparsi, temere:
zbal se je, da ga je užalil temette di averlo offeso

zbôsti to prick; to sting

vest ga je zbodla his conscience pricked him
žalitev me je zbodla the insult stung me

zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse

žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
hrup ga je zbudil the noise woke him up
slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy

zbudíti (r)éveiller ; figurativno (spomine) évoquer, rappeler, remémorer ; (strah, zaupanje) inspirer, faire naître, susciter ; (čustva) éveiller, provoquer

pozornost zbuditi attirer l'attention, faire sensation
zbuditi se se réveiller, s'éveiller
ni ga mogoče zbuditi on n'arrive pas à le réveiller

zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

zdáj, zdájle! šport time!
prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
zdáj, zdájle ali nikoli now or never
zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
od zdáj, zdájle from now on, from this time on
od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
kaj zdáj, zdájle! well then?
za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
kako zdáj, zdájle? how now?
šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)

zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

3. pren. criticare aspramente, stroncare

4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

5. šol. finire la classe, gli studi:
komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zdelati še liter bere un altro litro
pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi

zdéti se sembler, paraître, avoir l'air de

kakor se zdi à ce qu'il semble (ali paraît)
kakor se vam zdi à votre idée (ali gré, guise), comme bon vous semble
zdi se, da on dirait (ali il semble) que (+ ind.)
zdi se, da ga je strah il semble avoir peur, on dirait qu'il a peur, il a l'air d'avoir peur
samo tako se zdi ce n'est qu'une apparence (ali un trompe-l'œil)
znan se mi zdi il me semble que je le connais
kaj se vam zdi? quel est votre avis?

zdrámiti (-im) perf. destare, risvegliare; scuotere:
spal je tako trdno, da ga niso mogli zdramiti dormiva così sodo da non potersi svegliare