Franja

démon [demɔ̃] masculin demon, zli duh, vrag, satan; bes

démon du jeu neustavljiva sila, ki koga žene v igranje
il est habité, possédé du démon zli duh ga je obsedel

demonio moški spol demon, zli duh, duh, vrag

ir al quinto demonio predaleč iti
¡que se lo lleve el demonio! vrag ga vzemi!
darse a todos los demonios besen postati, pobesneti
¡demonio(s)!, ¡qué demonio! k vragu!
saber a demonios imeti zoprn (ostuden) okus
¿a quién demonios quieres...? koga za vraga hočeš ...?

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

dénoncer [denɔ̃se] verbe transitif ovaditi, denuncirati; familier zatožiti; izdati; odpovedati (un traité pogodbo); (javno) pokazati, razkriti

dénoncer quelqu'un à la police ovaditi koga policiji
il s'est dénoncé à la police prijavil se je policiji (kot krivec)
cet élève l'a dénoncée ta učenec jo je zatožil
ses paroles imprudentes l'ont dénoncé njegove neprevidne besede so ga izdale
dénoncer un abus, un scandale razkriti javnosti zlorabo, škandal

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dēnūdō -āre -āvī -ātum

1. razgaliti (razgaljati), razkri(va)ti: ossa Pac. fr., artūs Sen. tr., matres familias et … virgines Suet., femur virginis Vulg., ne denudetur (Verres) a pectore Ci.

2. pren.
a) razode(va)ti: denudavit mihi suum consilium L., d. arcana amici Vulg.
b) koga ogoliti, opleniti, oropati česa, s silo mu vzeti kaj: cives Romanos omnes Lentulus in Ci. ep.; z abl.: vide, … ne … iuris civilis scientiam suo … (ornatu) spolies atque denudes Ci., d. aliquem vestimentis Vulg.; occ. komu čete odvzeti in ga tako oslabiti: P. Veg.

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

dépatouiller, se [-patuje] familier zlesti iz blata, figuré izvleči se iz težavnega položaja

laissez-le se dépatouiller pustite ga, naj si pomaga sam!

dēpellō -ere -pulī -pulsum

1.
a) dol gnati, dol goniti: quo (sc. Mantuam) saepe solemus pastores ovium teneros depellere fetus V.
b) na tla vreči, na tla pahniti, zvrniti: simulacra deorum depulsa sunt Ci., non equitem dorso, non frenum depulit ore H. (o konju) ni otresel s …

2. (z mesta) odgnati, pregnati: tribunos plebis vi depellunt Ci., cum hostes murum ascendissent, peregrinus eos depulit Q. Smer z in in acc.: in inferas partes depelli Plin. Izhodišče z abl.: oppidanos muris C., iterum eodem gradu (po drugih ab eodem gradu) depulsus est N. drugič je bil z istega položaja izpodrinjen, aliquem urbe ali Italiā d. (sc. in exsilium) T. pregnati, d. aliquem tribunatu Ci. ali senatu T. izključiti; s praep.: aquam de agro Ca., depelli et demoveri de loco Ci., voluit eum de provincia depellere N., d. aliquem a cruce Ci., non facile hanc tantam molem mali (sc. Catilinam) a cervicibus vestris depulissem Ci., a cervicibus nostris depulsus est Antonius Ci., cum est ex urbe depulsus Ci.; pren. koga od česa odvrniti, prisiliti ga opustiti kaj (odreči se čemu, odpovedati se čemu): aliquem de causa suscepta Ci., a superioribus consiliis depulsus C., a qua re depulsus N., de spe conatuque depulsus Ci., magnā spe depulsus L., nec enim patria maiestas sententiā depulerat L., nos de vetere illa nostra … sententia iam esse depulsos Ci. ep., de sententia depelli Lact.

3. occ.
a) voj. (sovražnika) odgnati, pregnati, odpoditi, zapoditi: depulsus tuis copiis Ci., Germani … hostes loco depellunt C., defensores vallo munitionibusque d. C., Timoleon … Dionysium totā Siciliā depulit N., ut ex his locis barbarorum praesidia depelleret N., neque inde maxuma vi depelli potuerunt S., d. exercitus ducesque Romanos T., Tacfarinas quamquam saepius depulsus (sc. finibus provinciae) T.
b) mladiče odstaviti (odstavljati), od materinih prsi dati, odvaditi: Col., Pall., aliquem a mamma, a matre Varr., depulsus ab ubere matris, depulsi a lacte agni, dulce … depulsis arbutus haedis V., lacte depulsus leo H.; tudi: infantes … , necdum lacte depulsi Suet.
c) navt. s prave poti spraviti, zanesti (zanašati): illum … obvii aquilones depulere T.; kam? adversante vento portum Herculis Monoeci depellitur T.

4. pren. pregnati, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): dolorem, morbum, turpitudinem, omnes molestias, famem sitimque, alicui metum, timorem, itinerum atque agrorum latrocinia, bellum ex Italia Ci., periculum Ci., N., curas d. vino Tib.; occ. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: flammam a templis Ci., multam tam gravem … praedibus ipsique C. Mario Ci., terrores Ci., falsam a se suspicionem Ci., crimen Ci. ali auditiones T. zavrniti (zavračati), vim vi depulsam reprehendere Ci., impetus domesticorum hostium depulsus a vobis Ci., d. mortem fratri O., aliquid d. dictis Lucr. odbijati, (u)tajiti, nec depelli dictis, quin … Pl. ne dati se zadržati, da ne bi … , aliquem depellere nequire, quin … Pl. ne moči koga zadržati, da ne bi … , Vibidiam depellere nequivit T. zadržati.

dēpilō -āre -āvī -ātum lase vzeti komu, ogoliti (oskubsti) ga: Tert.; večinoma v pt. pf. dēpilātus 3: Sen. ph., Mart.; pren. dēpilātus oskuben = oropan, ogoljufan, prevaran: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. inf. fut. depeilassere: Luc. fr.

déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

se déplacer premikati se; potovati
déplacer la table prestaviti mizo
déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

deporre^*

A) v. tr. (pres. depongo)

1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal

2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi

3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja

4. ekon. položiti, polagati; deponirati

5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati

6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu

B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid

dépouiller [depuje] verbe transitif iz kože dati, odreti; sleči; ogoliti; figuré, familier odvzeti, oropati; oskubsti, obrati; osvoboditi; odložiti, znebiti se (quelque chose česa); pregledati, delati izvlečke (quelque chose iz česa); (pre)šteti (glasove)

se dépouiller (o)leviti se, osvoboditi se, znebiti se (de quelque chose česa), odložiti (de quelque chose kaj); ogoliti se
dépouiller un animal, un arbre odreti žival, odvzeti skorjo drevesu
dépouiller un enfant de son manteau sleči otroku plašč
le voleur l'a dépouillé tat ga je okradel
dépouiller tout amour propre odreči se samoljubju
dépouiller un livre, un document, le courrier pregledati knjigo, listine, pošto
dépouiller un scrutin prešteti (volilne) glasove
dépouiller toute pudeur znebiti se, otresti se vsakega sramu

dépraver [-ve] verbe transitif spriditi, pokvariti; popačiti; poslabšati

dépraver le goût pokvariti okus
les mauvais exemples l'ont dépravé slabi zgledi so ga spridili

deprimere^*

A) v. tr. (pres. deprimo)

1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

3. potreti, deprimirati

B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

1. ponižati se

2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla

dēpudet -ēre -puduit (-), v. impers.

1. koga ni več sram, česa sramovati se nehati, nobenega sramu več ne imeti: depuduit O., depudere didicerat Sen. ph.; z dat. (česa): depuduit vanitati et erubuit veritati Aug.

2. z nikalnico = zelo sramovati se, koga je zelo sram: cum eum non depuderet mare infestare Vell. ko ga ni bilo prav nič sram.

depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
depuis que odkar
depuis peu od nedavno
depuis son départ odkar je odpotoval
depuis longtemps že dolgo
depuis lors odtlej
depuis ... jusqu'à od ... do
depuis toujours od nekdaj že
il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več

dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
se dérober sous zrušiti se pod
dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
dérober à la vue odtegniti pogledom
mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela