Franja

circonstance [sirkɔ̃stɑ̃s] féminin okolnost, okoliščina, prilika

en la circonstance v pričujočem, v tem primeru
en toute circonstance na vsak način
par suite de circonstances imprévues zaradi nepredvidenih okolnosti
selon les circonstances prilikam primerno, kot nanese
circonstances aggravantes, atténuantes (juridique) obtežilne, olajševalne okolnosti
circonstances et dépendances (juridique) vse, kar spada k temu; vse, kar je s tem v zvezi
discours masculin de circonstance priložnosten govor
complément masculin de circonstance prislovno določilo
profiter des circonstances (commerce) izkoristiti konjunkturo

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clore* [klɔr] verbe transitif zapreti; ograditi (s plotom, zidom); verbe intransitif zapreti se

clore la bouche, le bec à quelqu'un zapreti komu usta, zamašiti, prisiliti ga k molku
clore la marche stopati, korakati kot zadnji
clore la séance zaključiti sejo

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.

cobrar pob(i)rati (denar), inkasirati; nazaj vzeti, nazaj dobiti; napeti (vrv); maščevati

cobrar afición vzljubiti
cobrar aliento svežo sapo zajeti, znova se opogumiti
cobrar ánimo (espíritu, valor) opogumiti se
cobrar atrasos izterjati zaostanke
cobrar cariño, amistad a alg. koga vzljubiti
cobrar fama ugled dobiti, slaven postati
cobrar fuerzas zopet k moči priti
cobrar miedo ustrašiti se
cobrar muchas piezas veliko ustreliti (na lovu)
cobrar la razón k pameti priti
cobrar en metálico inkasirati v gotovini
¡vas a cobrar! jih boš dobil (batine)!
¿quiere cobrar?; ¡cobre V. (la cuenta)! plačati! (natakarju)
cobrarse spet k sebi priti
¡cóbrese! (Am) pogum!

coefficient [kɔefisjɑ̃] masculin, mathématiques koeficient; faktor

coefficient du coût de la vie koeficient življenjskih stroškov
coefficient de dilatation raztezni k.
coefficient de rendement k. storilnosti
coefficient de sécurité varnostni faktor

coeō -īre -iī (redko -īvī; pogosto sinkop. coīsse, coīssem, coīstī, coīstis idr.) -itūrus

1. skupaj iti, sniti se, shajati se, sestajati se, zb(i)rati se: milia crabronum coëunt O., cum frequentes coissent Cu., coëunt certis diebus T. Kje? Capuae L., in cuius templo coiretur Suet. Kam? Pharsaliam Cat., in (ad) regiam Cu., quo populus coibat H., locus, in quem coibatur T. kjer so se navadno shajali. Od kod? undique collecti coëunt Martemque fatigant V.

2. sovražno se sest(aj)ati, skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, spoprije(ma)ti se: inter se coisse viros et cernere ferro V., trepidae inter se coëunt (apes) V., manus coit in unum (proti enemu) V., cetera turba coit O., iam agmina coibant Cu.

3. skupaj stopiti (stopati), združiti (združevati) se, zediniti (zedinjati) se, zvezati se: coëat par iungaturque pari H., binaque cum populis regna coisse suis O., c. ad praestanda iusta Cu.; poseb. politično združiti se, zvezati se: duodecim adulescentuli coierunt N., in amicitiam coëunt V. stopijo v prijateljsko zvezo, gener atque socer coëant V., c. in societatem T.; pesn.: dextrae coëunt in foedera V. podajo si roke v zvezo; cum hoc tu coire ausus es, ut... Ci., se neque cum quoquam de ea re collocuturum neque coiturum N.; od tod occ. trans., toda le v zvezi s societatem = zvezo skleniti (sklepati) (acc. kot smer): si nullam societatem neque sceleris neque praemii cum homine alio coieras Ci., utinam... cum Caesare societatem numquam... coisses Ci.; (le enkrat) pass.: societas coitur Ci. se sklene.

4. voj. združiti se, zb(i)rati se, (s)koncentrirati se: reliqui coëunt inter se C., neque se conglobandi coëundique in unum datur spatium L., coire ad sonitum vocis Cu.

5. zakonsko zvezo skleniti (sklepati), v zakon stopiti (stopati): Q., conubio cum primoribus suae gentis Cu., nuptiis cum captiva Cu., coëuntium pignus Cu. zaročencev; occ. (evfem.) telesno (z)družiti se, spojiti (spajati) se, (o živalih) goniti se, pariti se, (o ptičih) pariti se, jariti se: liberos cum hospitibus stupro coire Cu., c. cum viro, cum aliena uxore Q., pecus coit O., cum pare quaeque suo coëunt volucresque feraeque O.; pesn. z dat.: privigno videar coitura noverca O.

6. pren. (o stvareh)
a) zb(i)rati se, zli(va)ti se: coit in praecordia sanguis V. se steka k srcu, humor intus coit Cels., amnes in artius coëunt Cu., coëuntibus aquis ex superiore fastigio in vallem Cu.
b) zbliž(ev)ati se, strniti (strnjevati) se, sklopiti (sklapljati) se: coëunt inter se capita V. oba konca (glavici) loka se zbližujeta, tako tudi: coëunt cornua O.; c. in unum globum Lucr. zgručiti se, v gručo se zbrati, in artum coëuntibus ripis Cu.; od tod tudi o abstr.: non possunt ullis ista coire modis O. se ne dajo združiti; pesn. z dat.: ut placidis coëant immitia H.; occ. (o telesnih delih, ranah): zapreti (zapirati) se, skleniti (sklepati) se: arteria incisa neque coit neque sanescit Cels. se ne sklene niti ne zaceli, si palpebrae dormientis non coëunt Cels., nondum coëuntia rumpam vulnera O.; od tod pren.: male sarta gratia nequiquam coit H.
c) zgostiti (zgoščati) se, strditi (strjevati) se, zakrkniti: lac coit Varr. se sesiri, se sesede, coit formidine sanguis V. zakrkne, mentiar, an coëat duratus frigore pontus O. zamrzne, skrepeni, simul coquuntur mel, galbanum; ubi autem coierunt... Cels.

cohortor -ārī -ātus sum zelo opominjati, prigovarjati, bodriti, (o)hrabriti, spodbuditi (spodbujati); abs.: hac (eloquentiā) cohortamur, hac persuademus Ci.; z acc.: suos S., L., Caesar cohortatus suos proelium commisit C., c. milites C., L., populum Rom., iudices Ci., senatum de Popilio (v Popilijevi zadevi) Ci., se mutuo Vulg.; z inter: inter se (med seboj, drug drugega) cohortati C. Namen
a) z ad: Plin. iun., Suet., Front., c. aliquem ad virtutis studium, ad libertatem reciperandam Ci., exercitum ad pugnam C., militem ad proelium Q.; redko z in: Aiaces duos in proelium Aus.
b) z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): si qua in re (pri čem) cohortabimur (k čemu) Corn.
c) s finalnim stavkom: discedentem ex contione universi cohortantur, magno sit animo C.; z ut: S., T., Suet., cohortari ausus est accusator in hac causa vos, iudices, ut aliquando essetis severi Ci., cohortatus Haeduos, ut controversiarum ac dissensionis obliviscerentur Ci.; z ne: Suet., cohortatur suos, ne animo deficerent C., nostri cohortati inter se, ne tantum dedecus admitteretur C.
č) z inf.: Corn., regium insigne sumere cohortatur T.

colère [kɔlɛr] féminin jeza, togota, gnev; figuré besnenje, besnost

en colère besen, togoten, jezen
sous le coup de colère v jezi, v napadu jeze, v svoji besnosti
accès masculin de colère napad, izbruh jeze, pobesnitev
propension féminin à la colère togota, nagnjenje k jezi, ujezljivost
avoir des colères imeti togotne napade
entrer dans une colère terrible strašno se razjeziti
être en colère, dans une colère noire biti jezen, strašno jezen
faire des colères pobesneti, razjeziti se
la colère lui monte au visage rdeč, zaripel je od jeze
mettre quelqu'un en colère razjeziti koga
se mettre en colère razjeziti se
passer sa colère sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
piquer, prendre une colère (familier) pobesneti
trembler, trépigner de colère tresti se od jeze

collant, e [kɔlɑ̃, t] adjectif lepljiv; tesno se oprijemajoč (obleka); familier vsiljiv, tečen, nadležen; masculin ozko se oprijemajoče (ženske) hlače (ali triko)

papier masculin collant lepilni papir; féminin, populaire poziv k izpitu

collātiō -ōnis, f (collātus: cōnferre) znašanje =

1. družeče znašanje, združe(va)nje: signorum collationes Ci. spopadanje, spoprijemanje v boju, centuriarum c. Ci. (pri glasovanju); pren.: ubi facta erit collatio nostrarum malitiarum Pl. ko se bodo združile; od tod

2. occ. prispevajoče znašanje, prispevanje denarja, davkov idr.: de collatione dicere stipis verius quam decumae L., tributo collatio facta L.; met.: prispevek, donesek k ces. darilu v denarju: exempti oneribus et collationibus T., omnem collationem palam recusare Suet., collationes remittere Plin. iun.

3. pren.
a) prispodabljanje, primerjanje, primera: Sen. ph., Iust., Aug., quae est in collatione ista similitudo? Ci., infirmae sortes (sunt) collatione hostiarum Ci. v primeri z žrtvami, in collatione reliquarum (legionum) Hirt. če so se primerjale druge legije, c. meritorum, temporis, praemii Q.
b) α) ret. (= παραβολή) prilika, prispodoba, parabola: Ci., Q. β) gram. primerjalna stopnja, primernik, komparativ: c. secunda (= comparativus), c. tertia (= superlativus): Fest.

collēcta -ae, f (colligere)

I. (sc. pecunia)

1. prispevek (donesek) za skupno pojedino (= συμβολή): Varr., quoniam conlectam a conviva … exigis Ci. ker zahtevaš od sogosta prispevek, šalj. = ker hočeš, da tudi jaz prispevam k zabavi.

2. denarni prispevek za reveže: Hier., Vulg.

— II. (sc. contiō) molitveni shod: Hier., Vulg.

colligō (conligō) -ere -lēgī -lēctum (cum in legere)

1. zb(i)rati, nab(i)rati, pob(i)rati kaj
a) z roko: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., sarmentis virgultisque collectis C., coll. vasa ex tuguriis, sarcinas S., vivas serpentes N., flores O., uvas de vitibus O., habenas V. vse skupaj prijeti, nategniti, venena Cat., ossa Tib., reliquias (corporis) Suet.
b) sploh na en kraj spraviti (spravljati), v eno točko zgrniti (zgrinjati), skupaj da(ja)ti, zb(i)rati, nab(i)rati: pecuniam H. kopičiti, collectus humor V. nabrana mokrota, veremur, nox pluviam ne colligat V. da prinese dež, coll. pluvias aquas Q., collectae ex alto nubes V. iz morja nabirajoči se oblaki, collectae nubes V. zgoščene megle, gosti oblaki, sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H. ki jih veseli dvigati olimpski prah, pulvis turbine collectus H. od vrtinca dvignjen; pesn.: coll. pallium Pl., sinum nodo Cu. ali sinūs fulvo in nodum auro V. gube nabrati v vozel, capillos sparsos in nodum coll. O. zviti v vozel, tako tudi (z refl. pomenom in grškim acc.): nodo sinūs collecta fluentes V. povzemši v vozel … ; coll. togam Mart. nabrati, nase potegniti, arma coll. V. jadra zviti; poseb. voj.: vasa colligere posodje pob(i)ra-ti = pripraviti (pripravljati) se na odhod: ille ex Sicilia castra commoverat et vasa conlegerat Ci., iussis militibus vasa silentio colligere L. Pogosto o ljudeh (v naglici) zb(i)rati, nab(i)rati, zgrniti (zgrinjati): omnibus ex terris homines audaces conlegerat Ci., ex agris ingentem numerum perditorum hominum conlegerat Ci., exercitum … contemno conlectum ex senibus desperatis Ci., omnes undique copiae colligendae Ci., c. milites Ci., Vell., milites a fuga Ci. ali reliquos e fuga N. združiti se na enem kraju, manum N., L., naves in unum C., pubem V., dispersos Cu., hostes Sil. prisiliti, da se zberejo, conquisitum et collectum vulgus T. na enem kupu zbrana ljudska množica; pogosto refl. zb(i)rati se: Sil., sui colligendi facultatem hostibus non dedit C. ni dal priložnosti, da bi se spet združili, c. se in aciem Auct. b. Afr., se in orbem c. L. ali tudi samo orbem colligere L. v krog stopiti; od tod med.: in aestuaria collecti C. v močvarah zbrani, collectos in orbem … proturbant T.; pesn. z dat. finalis: collecti exsilio O. zbrani na beg.

2. occ.
a) stisniti (stiskati), skrčiti (skrčevati), zvi(ja)ti: revertentes ignes c. V. vidne roglje dobivati (o mesecu), in clipeum turbatos colligit artus Stat., seque in sua colligit arma V. se prihuli pod svojim ščitom, Aeneas … se collegit in arma V., collectus in arma Sil., neque … in spiram tractu se colligit anguis V. in se ne zvija v kolobar, alitis in parvae … collecta figuram V. skrčena, in tenues humilem te colligis umbras Pr., collecto corpore Sil., apicem collectus in unum … vertex O. zožen.
b) z oviranjem nazaj potegniti (potegovati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), (gibanje) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): equos O., hastas T., gressum, gradum Sil., acria viscerum Plin.
c) z zgoščevanjem skrčiti (skrčevati), zgostiti (zgoščevati): aliquid pane Plin., colligi in pilulas Plin.; subst. neutr. pl.: collecta cum melle Cels.

3. pren.
a) zb(i)rati, preisk(ov)ati, sestaviti (sestavljati): argumenta Ci., animo calamitates civitatum Ci., diu conlecta vis improborum Ci., ex urbanis sermunculis haec esse conlecta Ci., c. omnes causas Hirt., vires ad agendum L., robur V., quaedam collecta edere Q.
b) pridobi(va)ti, zadobi(va)ti, doseči, kaj slabega nakopa(va)ti komu, poseb. sebi, vzbuditi (vzbujati) kaj pri kom: Corn., benevolentiam civium blanditiis c. Ci., gratia aetatis flore conlecta Ci., ut ex eo crudelitatis invidiam conligam Ci., repente collectam auctoritatem tenebant Ci., habet existimationem multo sudore collectam C.; pesn.: c. iram H. razjeziti se, odium O. v sebi nabrati, colligit os rabiem O. obraz se navzame togote, rabies edendi ex longo tempore collecta V. požrešnost zaradi dolgotrajnosti (= že davno) do besnosti narasla, rabies libidine perditorum collecta Petr., quarta hora sitim colligit V. vzbuja žejo, užeja, sitim ab aestu c. O. užejati se, frigus collegisse H. mraza navzeti se, premrzovati.
c) refl. okrepiti se, opomoči se (si), oddahniti se (si), zbrati se: ut se ex timore colligerent C., nos illi spatium ad sese conligendum dedisse Ci.; tudi: mentem c. O., Cu. k sebi priti, zavedeti se, animum (animos) c. L. zopet se ojunačiti.
č) kaj s sklepanjem razb(i)rati, premotriti, razmišljati, skleniti (sklepati) o čem iz česa; abs.: c. mendose Pers.; z acc.: omnia bella civilia Ci., sparsa argumenta Q. povze(ma)ti, inde paucitatem hostium colligunt L. sklepajo na majhno število, c. res Romanas per ordinem temporum Eutr.; pogosto z ACI: colligit haec pueris et mulierculis esse grata Ci., ex quo colligi potest Corvinum audiri potuisse T.; pesn. v pass. z NCI: colligor ex ipso dominae placuisse sepulchro O. se da sklepati, da sem jaz … ; z odvisnim vprašanjem: ut (kako) natura hoc imperet, sic collige mecum H., haec insania quantas virtutes habeat, sic collige H., experimento facile colligitur, utrum … an non … Cels.; s quod: quam sit assidua fortunae comes invidia, etiam hoc colligi potest, quod fuere, qui … Vell.; occ. računati, preračuna(va)ti: mensuram orbis terrae Vitr., CXX anni ab interitu Ciceronis in hunc diem colliguntur T. se da našteti. — Od tod adj. pt. pf. collēctus 3 strnjen, skrčen, omejen, kratek, kratek in jedrnat: astrictum et collectum dicendi genus T., cupio ad pauciora me coërcere, tanto beatior futurus, quanto collectior Ap., collectus habitus est illi Tert., tempus collectius Tert.; subst. neutr.: tempus in collecto est It. Adv. collēctē v splošni obliki, na splošno, vsevprek govoreč: dicere aliquid, ponere Non.

Opomba: Vulg. pf. collēxī: Eccl.