Franja

Zadetki iskanja

  • demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

    je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
    je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
    il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
    demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
    demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
    ce travail demande du temps to delo zahteva časa
    demander merci prositi za milost
    demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
    je vous demande pardon prosim vas oproščenja
    demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
    demander à réfléchir prositi za čas za premislek
    demander des renseignements prositi za informacije
    ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
    je ne demande qu'à travailler hočem le delati
    demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
    je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
    il ne demande que ça to je vse, kar hoče
    c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
    on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
    on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
    on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
    (familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)
  • démant diamant moški spol

    brusiti demate tailler des diamants
    steklarski demant diamant de vitrier
  • démantibuler [-tibüle] verbe transitif, familier razdreti, polomiti, razbiti

    se démantibuler slabo funkcionirati; narazen iti
    démantibuler des meubles polomiti pohištvo
    cet appareil commence à se démantibuler ta naprava začenja slabo delovati
  • démarche [demarš] féminin hoja; vedenje, počenjanje; napredovanje; figuré ukrep, korak, mera; intervencija

    démarche légère lahka hoja
    faire une démarche auprès de quelqu'un en faveur de quelqu'un intervenirati pri kom za koga
    faire les premières démarches napraviti prve korake
    faire des démarches napraviti potrebne korake, ukrepe; storiti, kar je potrebno
    faire des démarches de porte en porte (commerce) akvirirati, pridobivati, nabirati odjemalce, naročnike na domu
  • démarquer [-marke] verbe transitif odstraniti označbo cene (du linge s perila); prepisati (iz tujih spisov); plagirati, zagrešiti plagiat

    démarquer des articles pour les solder znižati ceno artiklom za razprodajo
    démarquer une œuvre littéraire plagirati literarno delo
    tout est démarqué d'un célèbre romancier vse je povzeto po nekem znamenitem romanopiscu
  • démêlage [demɛlaž] masculin razmotavanje; mešanje (tople vode in sladu, v pivovarni)

    démêlage des cheveux razmotavanje las
    démêlage d'une énigme policière razrešitev detektivske uganke
  • démêlé [demɛle] masculin prepir, prerekanje; težava

    avoir des démêlés avec la justice imeti težave s sodiščem
  • demi-journée [-žurne] féminin pol dneva (dopoldan ali popoldan)

    faire des demi-journées de couture à domicile pol dneva šivati na domu
  • demi-mot [-mo] masculin beseda, ki rabi za omiljenje prebrutalnega izraza; namig

    chercher des demi-mots pour mitiger l'annonce fatale iskati (primerne) besede, da bi omilili usodno naznanilo
    à demi-mot že na sam namig, ne da bi bilo potrebno vse izraziti
    comprendre une lettre à demi-mot iz namigov razumeti pismo
    entendre à demi-mot razumeti iz namigov
  • dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

    I.

    1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

    2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

    3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

    4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
    a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
    b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

    5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

    6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

    7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

    II. časovno:

    1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

    2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.
  • Denken, das, mišljenje, (Gedanken) misli; Denken des Denkens mišljenje mišljenja
  • dénominateur [-nɔminatœr] masculin, mathématiques imenovalec

    le plus petit dénominateur commun najmanjši skupni imenovalec
    réduire des fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
  • dénonciateur, trice [-nɔ̃sjatœr, tris] masculin, féminin ovaduh, -inja, denunciant, -ka; oseba, ki (javnosti) razkrije in napada (npr. krivice)

    le dénonciateur des injustices odkrivalec krivic
  • dénonciation [-sjasjɔ̃] féminin ovadba, denunciacija; odpoved; vieilli objava

    dénonciation anonyme anonimna ovadba
    dénonciation d'un traité odpoved pogodbe
    dénonciation des scandales razkrivanje škandalov
  • densité [dɑ̃site] féminin gostota, gostost; specifična teža

    densité de la population, de la fumée gostota prebivalstva, gostost dima
    densité du trafic, des trains gostota prometa, vlakov
    la densité de l'or est de 19,3 specifična teža zlata je 19,3
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • dépanner [depane] verbe transitif popraviti okvaro; reparirati; familier pomagati iz stiske, iz težav

    dépanner une voiture, un appareil de télévision popraviti okvaro pri avtu, pri televizijskem aparatu
    le mécanicien est venu me dépanner mehanik je prišel in mi popravil okvaro (avta)
    tu as des ennuis, je tâcherai de te dépanner imaš težave, skušal ti bom pomagati
  • dépareillé, e [-rɛje] adjectif nekompleten (zbirka, serija); posamičen

    gants masculin pluriel dépareillés dve neparni rokavici
    un volume dépareillé des œuvres complètes de Hugo posamičen zvezek (knjiga) od kompleta Hugojevih del
  • départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

    au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
    à son départ pri svojem odhodu
    départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
    départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
    départ prématuré prezgoden vžig
    départ autorisé! start prost!
    aérodrome masculin de départ startno letališče
    courrier masculin de départ izhodna pošta
    date féminin de départ (marine) datum odplutja
    faux départ départ manqué napačen start
    heure féminin de départ ura, čas odhoda
    ligne féminin de départ startna črta
    liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
    point masculin de départ izhodiščna točka
    préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
    signal masculin de départ znak za odhod, za start
    tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
    annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
    donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
    être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
    exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
    faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
    fixer son départ določiti svoj odhod
    prendre le départ startati
    prendre un mauvais départ slabo se začeti
  • departmá ali departement (geografija v Franciji) département moški spol ; ministère moški spol (d'un gouvernement)

    državni departma Département d'Etat, Ministère des Affaires Etrangères (aux E.u.a.)