Franja

Zadetki iskanja

  • svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
    prižgati svečo accendere una candela
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
    pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
    bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
    rel. velikonočna sveča cero pasquale
  • svéčka (-e) f

    1. dem. od sveča candelina, candela; moccolo:
    pren. pod nosom mu visita dve svečki ha due moccoli al naso

    2. teh. candela:
    vžigalna, žarilna svečka candela di accensione, a incandescenza

    3. med. supposta, candeletta
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svét1 mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

    Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
    svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
    ves svet todo el mundo, el mundo entero
    na svetu en el mundo
    širni svet el mundo
    poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
    takó je na svetu así es (ali va) el mundo
    to je narobe svet esto es el mundo al revés
    do konca sveta hasta el fin de mundo
    tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
    poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
    dobro poznati svet tener (mucho) mundo
    odreči se svetu dejar el mundo
    obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
    priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    spraviti, prinesti na svet dar a luz
    spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
    napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
    slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
    stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
    on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo
  • svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

    Svetovna Banka Banco m Mundial
    svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
    svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
    svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
    svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
    svetovno morje océano m
    svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
    svetovna država imperio m
    svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
    svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
    svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
    svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
    svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
    svetovna produkcija producción f mundial
    svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
    svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
    svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
    svetovni zemljevid mapamundi m
    svetovno čudo maravilla f del mundo
    svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
    svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
    svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
    svetovni potnik trotamundos m
    svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
    svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
    svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
    svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
    svetovna vojna guerra f mundial
    prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
    druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
    svetovna zveza unión f internacional
    svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes
  • svinčén (-a -o) adj.

    1. di piombo, piomboso:
    svinčena posoda vaso di piombo
    svinčena šibra piombo

    2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo

    3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
    svinčeno ozračje atmosfera opprimente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
    pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
    metal. svinčena plošča lastra di piombo
    tisk. svinčena črka carattere di piombo
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo
    svinčeni akumulator accumulatore al piombo
  • svínec (-nca) m

    1. kem. piombo (Pb):
    taliti svinec fondere il piombo
    rudnik svinca miniera di piombo
    kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
    pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
    s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

    2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
    dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
    svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
    metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio
  • svít (-a) m

    1. (jutranji) aurora, alba

    2. chiarore, lume:
    brati pri bledem svitu sveče leggere al fioco lume della candela
  • svít

    jutranji svit alba f, madrugada f, amanecer m; crepúsculo m matutino
    ob prvem svitu al amanecer, al despuntar el día, al romper el alba
  • svítanje madrugada f ; amanecer m , alba f

    pred svitanjem antes de amanecer
    ob svitanju al amanecer, al despuntar el día, al rayar el alba
  • svobôda (-e) f libertà;
    osebna svoboda libertà individuale
    politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
    hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
    svoboda človekove volje libero arbitrio
    svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
    moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
    ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
    zlorabljati svobodo abusare della libertà
    boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
    puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
    filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
    lit. pesniška svoboda licenza poetica
    jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svójec (-jca) m pl. svojci cari, familiari:
    okrog postelje umirajočega so stali svojci attorno al letto del moribondo stavano i familiari
  • šáh1 (igra) ajedrez m

    igrati šah jugar al ajedrez
    šah (kralju)! ¡jaque al rey!
    biti v šahu estar en jaque
    dati šah kralju dar jaque al rey
    (dati)šah in mat (dar) jaque y mate
    držati v šahu (tudi fig) tener en jaque, jaquear
    partija šaha partida f de ajedrez
  • ščípati (-am) imperf.

    1. pizzicare, dare pizzicotti

    2. tagliare via, staccare via

    3. impers. sentire punture, avere fitte:
    ščipa ga po trebuhu sente punture al ventre

    4. pren. pungere, pizzicare, irritare, bruciare:
    dim je ščipal v oči il fumo irritava gli occhi
    mraz je ščipal v lice il freddo pungeva il volto

    5.
    ščipati vozovnico bucare, obliterare i biglietti
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šepetáti, šépniti cuchichear; susurrar

    šepetati komu na uho hablar al oído, decirle a alg a/c al oído
  • šíht (-a) m pog.

    1. turno (in miniera, in fabbrica)

    2. ekst. lavoro:
    iti na šiht andare al lavoro
  • šíkati se (-am se) impers. pog. addirsi, convenire, confarsi:
    človek, kot se šika uomo perbene
    tako govorjenje se ne šika mlademu človeku un discorso simile non si addice al giovane
  • šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

    1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
    šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
    kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
    šiniti iz postelje saltare dal letto

    2. guizzare, balenare, andare:
    od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
    misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
    strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura