Franja

Zadetki iskanja

  • lunanàut m (lat. luna, gr. nautes) kozmonavt, ki poleti na Luno ali okoli nje
  • lune [l(j)u:n] samostalnik
    predmet srpaste ali polmesečeve oblike
  • lunette [l(j)u:nét] samostalnik
    arhitektura luneta, stenska slika oblike polmeseca ali krajca; obočno okno; plosko steklo za uro; luknja za glavo pri giljotini; plašnice, naočnice (pri konju)
  • lunge (longe) [ləndž]

    1. samostalnik
    vrv za urjenje konj, krožna pot za urjenje konj

    2. prehodni glagol
    uriti konje z vrvjo ali po krožni poti
  • Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

    1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
    a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
    b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

    2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.
  • lustreware [lʌ́stəwɛə] samostalnik
    svetlikavi stekleni ali pološčeni lončarski izdelki
  • ma členek, ki poudarja poljubnost zaimka ali prislova: mà kojī -ā -ē neki, ma kòjī kateri koli; màkoliko nekoliko, ma kȍliko kolikor koli; màkako nekako, ma kȁko kakor koli; màtko, màko nekdo, ma tkȍ, ma kȍ kdor koli; màšto nekaj, ma štȍ kdor koli
  • macédoine [mæsidwá:n] samostalnik
    zelenjavna solata; želirana zelenjava ali sadje
  • machiavélisme [-kjavelism] masculin makiavelizem; figuré zvita, zahrbtna, brezobzirna politika ali ravnanje
  • maculature [makülatür] féminin star, popisan ali pri tisku pokvarjen papir, makulatura
  • mačèvānje s šport. mečevanje, bojevanje z mečem, floretom ali sabljo, sabljanje
  • mȁća ž (it. macchia) dial.
    1. pega, madež: maća na koži
    2. spomladanski ali poletni dež, ko hkrati sije sonce
    3. gl. plamenjača
  • madone [madɔn] féminin, religion madona, Marijin kip ali slika

    femme belle comme une madone kot madona lepa ženska
  • Maeōtae -ārum, m (Μαιῶται) Majóti, skitsko pleme ob Majotskem jezeru (zdaj Azovskem morju): Plin. — Od tod adj. Maeōticus 3 majótski: palus Plin. Majotsko jezero, glacies Iuv. led Majotskega jezera; subst. Maeōticī -ōrum, m majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: Mel., Plin. Maeotius 3 majótski: unda V. ali lacus Plin. ali palus Cu. Majotsko jezero (= Azovsko morje), tellus V. = Krim. Maeōtis (Mēōtis) -tidis in -tidos, acc. -tim, acc. pl. -tidas, f majótska = k Majótom ali k Majótskemu jezeru sodeča: ora, hiems O., ara Iuv. (= Taurica) tavr(ij)ski, Penthesilea Pr. od Majotskega jezera; poseb. lacus Plin. ali palus Mel., Plin. (Μαιῶτις λίμνη) Majotsko jezero (Azovsko morje); v enakem pomenu nav. subst. Maeōtis (Mēōtis) -tidis, acc. -tida in -tin, f: Cal., Mel., Plin., Ap. Majótsko jezero; pesn. Maeotis (skrč. iz Maeotidis) paludes Enn. ap. Ci. Subst. Maeōtidae -ārum, m (*Μαιωτίδαι) Majotídi, majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: T.
  • maestro [maɛstro] masculin slaven dirigent ali komponist; humour dirigent, kapelnik
  • màkar (gr. makári)
    I. vez. čeprav, četudi: ja ne mogu to učiniti, pa makar se ubio; gladan pas laje, makar da su mu sve ovce na okupu
    II. prisl. vsaj, najmanj: daj mi makar i najmanju stvar; starija je od mene makar deset godina
    III. izraža poljubnost zaimka ali prislova: makar tko kdor koli; makar gdje kjer koli; makar što kar koli; makar kad kadar koli
  • maletín moški spol ročni kovček; torba na biciklu ali sedlu

    maletín de viaje potovalni kovček
  • malpractice [mælprǽktis] samostalnik
    pravno zloraba ali malomarno opravljanje poklicne dolžnosti; zločin, prestopek
  • man-eater [mǽm:tə] samostalnik
    ljudožerec; ljudožerski tiger ali morski pes
  • maquignon [makinjɔ̃] masculin konjski mešetar; sleparski trgovec z živino; figuré prebrisan, nepošten posrednik ali trgovec; zvodnik