Franja

tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

tŕd boj fierce fight
tŕdi časi hard times pl
tŕdo delo hard work
tŕde besede harsh words pl
tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
tŕd les hardwood, firm wood
tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
tŕd prepečenec, dvopek hard tack
tŕdega srca hard of heart
tŕd (hud) udarec a hard blow
tŕda usoda hard lot, cruel fate
tŕda voda hard water
tŕdo življenje hard life
biti tŕd od strahu to be scared stiff
za denar je trda (figurativno) money is tight
zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
postati tŕd to harden, to grow hard

tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

trde besede de dures paroles
trd boj dur combat, combat acharné
trdi časi des temps durs (ali difficiles)
trdo jajce œuf dur
trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
trda resnica vérité cruelle
trda usoda sort cruel
trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
trdo življenje vie dure
biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
trd kakor kamen dur comme (la) pierre
trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

tŕd duro; rudo (tudi fig) ; endurecido ; (trden) firme, sólido ; (naporen) penoso ; (strog) riguroso, severo ; (brezčuten) insensible ; (težaven) difícil, dificultoso, arduo

trde besede palabras f pl duras
trd boj combate m encarnizado
trdi časi tiempos m pl difíciles (ali duros)
trdo jajce huevo m duro
trda kazen castigo m severo
trd kruh pan m duro
trda usoda cruel destino m
trda resnica verdad f cruda
trda voda agua f cruda (ali gorda)
trda zima invierno m crudo (ali riguroso)
trdo življenje vida f dura
biti trd s kom ser duro con alg
biti trde glave tener la cabeza dura
to je trd oreh (fig) es un hueso duro de roer
to bo trd oreh zame me veo negro para conseguirlo

tremble² [trembl] neprehodni glagol
tresti se, drgetati, drhteti, trzati (at, from, with od)
figurativno trepetati; prhotati, frfotati
figurativno plašiti se, biti (nekoliko) v skrbeh, v strahu, v negotovosti; vznemiriti se

to tremble with anger tresti se od jeze
to tremble all over, to tremble in every limb tresti se po vseh udih
to tremble in the balance figurativno kolebati, biti v negotovosti
his life trembles in the balance njegovo življenje visi na nitki, je v skrajni nevarnosti
to tremble for s.o., for one's safety trepetati za koga, za svojo varnost
I tremble to think what might have happened groza me je pomisliti, kaj bi se bilo lahko zgodilo
prehodni glagol
stres(a)ti

trepetáti trembler, frémir, frissonner, tressaillir, trembloter; vibrer ; (od mraza) frissonner de froid, grelotter

trepetati pred kom trembler devant quelqu'un, avoir peur de quelqu'un
trepetati za življenje koga trembler (ali craindre) pour la vie de quelqu'un
po vsem telesu trepetati trembler de tous ses membres (ali de tout son corps), frémir de la tête aux pieds

trépidant, e [trepidɑ̃, t] adjectif tresoč se, drgetajoč; neenakomeren (hoja); figuré razdražen, vročičen, živahen

mener une vie trépidante živeti razgibano življenje

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ háromévesNjuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házaséletüket két gyermekük – az ötéves fiuk és a hároméves lányuk – teszi boldoggá.

2. (o trajanju) ▸ háromévesOrganizatorji so podpisali triletno pogodbo. ▸ A szervezők hároméves szerződést írtak alá.

trivial [triviəl] pridevnik (trivially prislov)
trivialen, banalen, navaden, vsakdanji, enoličen; obrabljen; neznaten, nepomemben; beden, ničeven, nič vreden; plehek, neduhovit, plitev, cenen
botanika & zoologija (o imenih) ljudski

the trivial round vsakdanjost, vsakdanje življenje, rutina življenja
trivial loss nepomembna izguba

trotovsk|i [ó] (-a, -o) Drohnen- (celica die Drohnenzelle, življenje figurativno das Drohnendasein)

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

tūrificātus (thūrificātus) -ī, m (t(h)ūrificāre) = t(h)ūrificātor darovalec kadila, zažigalec kadila = malikovalec, kristjan, ki je ob preganjanju daroval malikom, da bi si rešil življenje: Cypr.

turn over prehodni glagol
obrniti; prevrniti; odložiti, odgoditi; obrniti stran, prelistavati (knjigo); izročiti, predati, prenesti, prepustiti (komu kaj); premisliti, pretehtati, razmisliti
ekonomija doseči (blagovni, denarni) promet, iztržiti; spraviti v nered
neprehodni glagol
prevrniti se; obrniti se (na stran); obračati se, premetavati se (v postelji)
figurativno presedlati, preiti (k drugi stranki)

the car (was) turned over avto se je prevrnil
he has turn overed over the business to his partner prepustil je posle svojemu družabniku
he turns over 1000 per annum (a week) on ima 1000 funtov prometa na leto (na teden)
to turn over a new leaf figurativno poboljšati se, začeti novo življenje
to turn a matter over and over in one's mind dobro premozgati zadevo
I have turned the question over more than once pretehtal sem problem več kot enkrat
the thief was turned over to the police tata so izročili policiji

tuzémski (-a -o) adj.

1. terreno:
tuzemsko življenje vita terrena

2. nostrano, nazionale, del Paese

tvega|ti [é] (-m) wagen, riskieren, ein Risiko eingehen, (etwas) aufs Spiel setzen
tvegati, da … Gefahr laufen, [daß] dass …, zavestno: es darauf ankommen lassen, sich auf ein Wagnis einlassen, sein Heil/Glück versuchen
ne tvegati nicht riskiren, ničesar: sichergehen
biti pripravljen tvegati risikofreudig sein
pripravljen tvegati risikobereit
tvegati življenje sein Leben wagen

tvégati to risk, to run a risk (ali risks), to run the risk of, to take risks; to venture, to hazard, (žargon) to chance it, to chance one's luck; figurativno to take a leap in the dark

nič ne tvégati to take no risks, to take no chances
tvégati skok to chance (ali to risk) a jump, to risk jumping
tvégati svoje življenje to risk one's life
rad tvegam 50 SIT I am willing to risk 50 tolars
močno tvegaš, da izgubiš vse you are running a great risk of losing everthing
ko je to storil, je tvegal svoje življenje in doing that he took his life in his hands
kdor nič ne tvega, nič nima nothing venture, nothing win

tvégati risquer, oser, hasarder, aventurer

tvegati življenje risquer sa vie, mettre sa vie en jeu, payer de sa personne

tvégati (-am) perf., imperf. rischiare, arrischiare, ekst. azzardare:
tvegati življenje, glavo za prijatelja rischiare la vita per l'amico
tvegati napoved arrischiare, azzardare una previsione

tvégati arriesgar; correr un riesgo

tvegati življenje arriesgar la vida