Franja

nadomestil|o srednji spol (-a …) der Ersatz; die Ersatzleistung, das Ersatzgeld, die Ausgleichszahlung; (odškodnina) die Entschädigung; (povračilo) die Vergütung; (nadomestna spolnitev) pravo die Ersatzerfüllung; (poplačilo) die Abgeltung; (poravnava) die Abfindung; nadomestilo za porabljeno blago, prehrano ipd.: der Nachschub
prosti čas kot nadomestilo za nadure der Zeitausgleich
-ersatz, -geld (za osebni dohodek med boleznijo das Krankengeld, med brezposelnostjo Stempelgeld, za škodo Schadenersatz, za čas porodniškega dopusta Mutterschaftsgeld, za izpad dohodka Verdienstausfallsentschädigung, za reprezentanco Dienstaufwandsentschädigung, Aufwandsentschädigung, za vožnjo [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss)
nadomestilo za potni list der [Paßersatz] Passersatz
dati nadomestilo Ersatz leisten/stellen
brez nadomestila ersatzlos

nadomestíti (-ím) | nadoméščati (-am) perf., imperf.

1. sostituire; supplire; scambiare, rimpiazzare; riguadagnare:
nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje nessun libro può sostituire l'esperienza concreta
nadomestiti tujo besedo z domačo sostituire a un forestierismo un termine nostrano
nadomestiti izgubljeni čas riguadagnare il tempo perduto

2. ricambiare:
s transfuzijami nadomestiti bolniku kri ricambiare con trasfusioni il sangue del paziente

3. completare:
nadomestiti zalogo v trgovini completare le scorte del negozio

4. recuperare

nadomeščanj|e [é] srednji spol (-a …) die Vertretung; (nadomestitev) die Substitution
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu die Mutterschutzvertretung
nadomeščanje za čas dopusta die Urlaubsvertretung
v šoli: (suplenca) die Vertretungsstunde

nadur|a ženski spol (-e …) die Überstunde
delati nadure Überstunden machen
prosti čas kot nadomestilo za nadure der Zeitausgleich

naftàlīn -ína m naftalin: izvaditi nešto iz -a obnoviti, obnavljati nekaj, kar je čas prerasel

nagnit pridevnik
(gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadtPri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.

najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
na svetu: weltbeste
najboljši možni der bestmögliche
Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
najboljša forma die Hochform
najboljša ponudba das Meistbot
najboljši prijatelj der Busenfreund
najboljša prijateljica die Busenfreundin
najboljši primer der Idealfall
po najboljših močeh nach Kräften
po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
pri najboljši volji beim besten Willen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
v najboljših letih in den besten Jahren

nanašajoč se [ó] na beziehbar (auf), bezogen (auf); -bezogen (na čas zeitbezogen, na objekt objektbezogen, na stvar sachbezogen, na samega sebe ichbezogen, na vsebino inhaltsbezogen)

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

napàd ataque m (tudi med) ; agresión f

napad bolezni (kašja) acceso m de un mal (de tos)
napad jeze arrebato m de ira
napad blaznosti rapto m de locura
živčni napad ataque m de nervios
napad besnosti acceso m furioso, ataque m de rabia
letalski napad ataque m aéreo
oborožen napad agresión f a mano armada
roparski napad atraco m
sovražni napad ataque del enemigo
čas napada hora f de ataque, hora cero, hora H

naróbe

A) adv.

1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere

B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia

nastan|ek moški spol (-ka …) das Entstehen, die Entstehung; (pojav) das Auftreten, das Aufkommen; dogovorov ipd.: das Zustandekommen; (tvorba) die Bildung (elite Elitebildung, napoke Bruchbildung, plazu Lawinenbildung, plaziča Schneerutschbildung)
nastanek škode der Schadenseintritt
nastanek življenja biologija die Lebensentwicklung
nastanek bolezni die Pathogenese
… nastanka Entstehungs-
(čas die Entstehungszeit, kraj der Entstehungsort)

navajanj|e¹ srednji spol (-a …) na kaj: die Gewöhnung (an), die Eingewöhnung, die Angewöhnung (an)
čas navajanja die Eingewöhnungszeit

naval moški spol (-a …) der Andrang, silovit: der Ansturm; v prometu: der Stoßverkehr, der Andrang; v trgovini: der Andrang, der Hochbetrieb, das Stoßgeschäft
čas navala die Stoßzeit
naval kupcev der Käuferandrang
medicina naval čustev die Gefühlsanwandlung
medicina naval krvi die Blutwallung, der Blutandrang
medicina naval misli das Gedankenjagen
figurativno naval radodarnosti die Geberlaune

ne os. zaim. tož. mn. dial. nas: čuješ li ne, mili gospodare ali nas slišiš; jer ne raditi hitro muka vreme ker nas bežni čas sili delati

nedoločen [è,ó] (-a, -o) unbestimmt; občutek, predstava: vage
nedoločeni integral matematika unbestimmtes Integral
za nedoločen čas auf unbestimmte Dauer, unbefristet

nedolóčen indefinite; undetermined; uncertain; vague; (rok) undefined

za nedolóčen čas for an indefinite (ali undetermined) period
nedolóčni člen (zaimek) indefinite article (pronoun)

nedolóčen (-čna -o) adj.

1. indeterminato

2. mat. indefinito:
nedoločeni integral integrale indefinito

3. ekst. vago, impreciso, indeterminato, approssimativo; lontano; nebuloso:
za nedoločen čas a tempo indeterminato
pren. nedoločena mešanica magma

4. lingv. indefinito, indeterminativo:
nedoločna glagolska oblika modo indefinito
nedoločni zaimek pronome indefinito
nedoločni člen articolo indeterminativo

nedolóčen indeterminado; indefinido ; (nejasen) vago

za nedoločen čas por tiempo indefinido

nèdolóčen indéterminé, indéfini, vague, incertain; indécis

za nedoločen čas pour un temps indéterminé