Franja

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

napàd ataque m (tudi med) ; agresión f

napad bolezni (kašja) acceso m de un mal (de tos)
napad jeze arrebato m de ira
napad blaznosti rapto m de locura
živčni napad ataque m de nervios
napad besnosti acceso m furioso, ataque m de rabia
letalski napad ataque m aéreo
oborožen napad agresión f a mano armada
roparski napad atraco m
sovražni napad ataque del enemigo
čas napada hora f de ataque, hora cero, hora H

naróbe

A) adv.

1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere

B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia

nastan|ek moški spol (-ka …) das Entstehen, die Entstehung; (pojav) das Auftreten, das Aufkommen; dogovorov ipd.: das Zustandekommen; (tvorba) die Bildung (elite Elitebildung, napoke Bruchbildung, plazu Lawinenbildung, plaziča Schneerutschbildung)
nastanek škode der Schadenseintritt
nastanek življenja biologija die Lebensentwicklung
nastanek bolezni die Pathogenese
… nastanka Entstehungs-
(čas die Entstehungszeit, kraj der Entstehungsort)

navajanj|e¹ srednji spol (-a …) na kaj: die Gewöhnung (an), die Eingewöhnung, die Angewöhnung (an)
čas navajanja die Eingewöhnungszeit

naval moški spol (-a …) der Andrang, silovit: der Ansturm; v prometu: der Stoßverkehr, der Andrang; v trgovini: der Andrang, der Hochbetrieb, das Stoßgeschäft
čas navala die Stoßzeit
naval kupcev der Käuferandrang
medicina naval čustev die Gefühlsanwandlung
medicina naval krvi die Blutwallung, der Blutandrang
medicina naval misli das Gedankenjagen
figurativno naval radodarnosti die Geberlaune

ne os. zaim. tož. mn. dial. nas: čuješ li ne, mili gospodare ali nas slišiš; jer ne raditi hitro muka vreme ker nas bežni čas sili delati

nedoločen [è,ó] (-a, -o) unbestimmt; občutek, predstava: vage
nedoločeni integral matematika unbestimmtes Integral
za nedoločen čas auf unbestimmte Dauer, unbefristet

nedolóčen indefinite; undetermined; uncertain; vague; (rok) undefined

za nedolóčen čas for an indefinite (ali undetermined) period
nedolóčni člen (zaimek) indefinite article (pronoun)

nedolóčen (-čna -o) adj.

1. indeterminato

2. mat. indefinito:
nedoločeni integral integrale indefinito

3. ekst. vago, impreciso, indeterminato, approssimativo; lontano; nebuloso:
za nedoločen čas a tempo indeterminato
pren. nedoločena mešanica magma

4. lingv. indefinito, indeterminativo:
nedoločna glagolska oblika modo indefinito
nedoločni zaimek pronome indefinito
nedoločni člen articolo indeterminativo

nedolóčen indeterminado; indefinido ; (nejasen) vago

za nedoločen čas por tiempo indefinido

nèdolóčen indéterminé, indéfini, vague, incertain; indécis

za nedoločen čas pour un temps indéterminé

nedovŕšen² gramatika imperfective

nedovŕšni čas imperfect tense, imperfect
nedovŕšni glagol imperfective verb

nèkršten -a -o nekrščen: -i dani čas med božičem in tremi kralji (pravosl.)

nemi film [é] moški spol der Stummfilm
čas nemega filma die Stummfilmzeit

neopísen² (-sna -o) adj. lingv.
neopisni čas tempo semplice

nēspola f

1. nešplja

2. pren. pog. batina
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. daj času čas; potrpljenje je božja mast

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

nèsvr̄šen -a -o
1. nedokončan: nesvršen posao
2. nedovršen: -o prošlo vrijeme, vreme lingv. nedovršno pretekli čas, imperfekt; nesvršen dak dijak, ki ni dokončal šolanja

nihájen (-jna -o) adj. dell'oscillazione, di oscillazione, oscillatorio:
nihajna dolžina ampiezza dell'oscillazione
nihajni čas periodo, frequenza (di oscillazione)
nihajno število oscillazioni
nihajna (nihalna)
vrata porta a vento
elektr. nihajni krog circuito oscillatorio