slonéti -im, sloni -ite, slonel -ela
1. naslanjati se, biti naslonjen: sloneti ob mizi, ob steni; sloneti na oknu
naslanjati se na prozoru
2. oslanjati se o što, počivati na čemu, osnivati se na: vse breme družine sloni na njenih ramenih; na pravici sloni svet; poročilo sloni na podatkih
Zadetki iskanja
- small-talk [smɔ́:ltɔ:k] samostalnik
kramljanje, klepet(anje), pogovor o nevažnih stvareh - smrtóvnica ž smrtovnica, službena, pismena potvrda o nečijoj smrti
- snow report [snóuripɔ́:t] samostalnik
poročilo o snežnih razmerah - soba ženski spol o-, pre-tipanje; gnetenje
dar una soba (ali sobas) a uno koga pretepsti - sociogeny [sousiɔ́džəni] samostalnik
veda o izvoru človeške družbe - sodíti sodim, sodi -ite, sodil -ila i sóditi -im
1. suditi, presuđivati, donositi presude: soditi po zakonu; soditi obtožencu
suditi optuženome; soditi pristransko
suditi pristrano, pristrasno
2. suditi, misliti, davati, iznositi mišljenje, sud o kom, o čem: vse soditi po istem kopitu; sodim, da nimaš prav; po obrazu bi človek sodil, da je še mlada; sodeč po njegovih besedah
sudeći po njegovim riječima
3. spadati, ići: ta stvar ne sodi sem
ova stvar ne ide ovamo
4. pristajati: tak način pripovedovanja ne sodi v lepo knjigo; to nikamor ne sodi
to nije ni za što - sognare
A) v. tr. (pres. sogno)
1. sanjati o (tudi pren.):
sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti
2. pren. zaman se nadejati česa
3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?
B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
sognare a occhi aperti delati si utvare
C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
sognarsi di videti v sanjah - solecism [sɔ́lisizəm] samostalnik
solecizem, slovnična napaka v govoru; spodrsljaj, nerodnost; prekršek pravil o lepem vedenju, prestopek proti etiketi; zmota; pogrešek, neumnost - somatology [soumətɔ́lədži] samostalnik
nauk o ustroju človeškega telesa, somatologija - sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen
un garçon un peu sonné malo prismojen fant
boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
(figuré, familier)
c'est midi sonné piepozno je - soteriologia f relig. soteriologija, nauk o odrešenju
- spasmology [spæzmɔ́lədži] samostalnik
medicina nauk o krčih - spectrology [spektrɔ́lədži] samostalnik
1. fizika
nauk o spektralni analizi, spektrologija
2.
nauk o prikaznih, strahovih - speculabile agg. o katerem se da razglabljati, umljiv
- spéléologie [speleɔlɔži] féminin jamoslovje, nauk o podzemeljskih jamah; raziskovanje jam; speleologija
- spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-speros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)
1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.
2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.
Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It. - spét prisl. iarăşi, din nou, încă o dată
- spherics [sfériks] samostalnik
pl
1.
sferika, nauk o krogli
2.
vremensko opazovanje z elektronskimi aparati - Spielbericht, der, poročilo o tekmi/igri