Franja

ballare

A) v. intr. (pres. ballo)

1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami

2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati

ballo m

1. ples, plesanje:
maestro di ballo plesni mojster
corpo di ballo baletni ansambel
essere in ballo pren. imeti nadležne obveznosti
è in ballo la mia vita pren. gre za moje življenje
tirare in ballo qcn. koga vplesti v kaj
tirare in ballo qcs. vzeti v pretres

2. ples (vrsta):
ballo liscio tradicionalen ples

3. ples, plesna zabava, družabni ples:
il ballo delle matricole brucovanje
ballo in maschera ples v maskah

4. med.
ballo di S. Vito svetega Vida ples, Vidov ples, božjast

ballonné, e [balɔne] adjectif balonast; kot balon; napihnjen, raztegnjen

jupe féminin ballonnée napihnjeno krilo
avoir le ventre ballonné imeti napihnjen trebuh

balón (-a) m

1. aer. pallone:
meteorološki balon pallone sonda
opazovalni balon pallone frenato, da ricongnizione
stratosferski balon pallone stratosferico
vodljivi balon dirigibile
voj. zaporni balon pallone per ostruzione e sbarramento aereo

2. (otroška igrača) pallone

3. (trebušasta steklenica) damigiana:
opleteni balon fiasco

4. elektr. bulbo (della lampadina)

balourd, e [balur, d] adjectif neokreten, okoren, telebanski; neumen; masculin neroda; tepec, bedak; teleban; féminin neumna goska

balsamo m

1. balzam

2. zdravilo

3. pren. okrepčilo (jed, pijača), poslastica

4. balzam, uteha, tolažba:
quella notizia è stata un balsamo per lui novica je bila zanj pravi balzam

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

banal, e, als [banal] adjectif, vieilli vsem namenjen, splošno koristen; obči, občinski; figuré vsakdanji, banalen, navaden, obrabljen, premlet, plehek; (vieilli)

moulin masculin banal (nekoč graščinski) mlin za splošno uporabo

bancal, e, als [bɑ̃kal] adjectif krivonog, krevljast; masculin kriva sablja; krivonožec

des enfants bancals krivonogi otroci
table féminin bancale majava miza
idée féminin bancale, projet masculin bancal ideja, načrt, ki ne temelji na trdnih nogah

bang(e) tesnoben; mir ist bang(e) tesno mi je pri srcu, bojim se; es wird einem bang (kar) zmrazi človeka; jemanden bange machen stiskati srce, plašiti

banni, e [bani] adjectif izgnan; masculin, féminin izgnanec, -nka

baptismal, e, aux [batismal, mo] adjectif krstni

fonts masculin pluriel baptismaux krstni kamen
eau féminin baptismale krstna voda

baracca f

1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu

2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati

3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu

4.
far baracca veseljačiti

baraqué, e [-ke] adjectif, populaire (krepko, lepo) raščen

il est bien baraqué velik in močan je

barážen (-žna -o) adj. voj. di sbarramento:
baražni balon pallone per ostruzione e sbarramento aereo
baražni ogenj fuoco di sbarramento

barba¹ f

1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent

2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

3. veter. braducelj, kozji podbradek

4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine

5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)

barbant, e [barbɑ̃, t] adjectif, familier dolgočasen

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

barbé, e [barbe] adjectif, botanique resast

barbelé, e [barbəle] adjectif bodičast; masculin bodeča žica

fil masculin de fer barbelé bodeča žica
camp masculin de prisonniers entouré de barbelés z bodečo žico obdano taborišče ujetnikov