Franja

tórrido zelo vroč

zona tórrida vroči pas

tout-fou [tufu] adjectif zelo razburjen; malo nor

towering [táuəriŋ] pridevnik
ki se dviga (v višino); zelo visok, dominanten; ki visoko leti, plava v zraku
figurativno zelo velik, ogromen, silovit; ambiciozen, častihlepen; prevzeten, ošaben

towering passion silna strast

tranchant, e [trɑ̃šɑ̃, t] adjectif oster; rezek; (barva) zelo živ; figuré odločen; masculin ostrina, rezilo

à deux tranchants, à double tranchant dvorezen (tudi figuré)
instruments masculin pluriel tranchants rezila
ton masculin tranchant rezek ton
cela fait arme à deux tranchants (figuré) to je dvorezen meč

trascendental transcendentalen, nadčuten; daljnosežen, zelo važen

trasijado zelo mršav, suh

trasparēnte

A) agg.

1. fiz. prosojen:
cielo trasparente vedro nebo

2. prozoren, prosojen; pren. zelo tanek

3. pren. jasen, razumljiv; očiten; pristen, neposreden

B) m

1. transparent; presojna slika, presojni napis

2. film transparent; presojno platno, ozadje

3. šol. transparent

4. tekstil podlaga čipk

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

trésor [trezɔr] masculin zaklad; zakladnica; pluriel veliko konkretno bogastvo, zelo dragoceni predmeti, zakladi

Trésor (public) državna blagajna
un trésor, des trésors (figuré) mnogo, kup, gora
il faut des trésors de patience pour le supporter treba je imeti goro potrpljenja, da ga prenašaš
un trésor de renseignements zakladnica informacij, podatkov
enfouir, chercher, découvrir un trésor zakopati, iskati, odkriti zaklad
trésors pluriel de la terre zemeljski zakladi

tri-nōdis -e (trēs in nōdus) trivozeln (trovozeln), trivôzlast (trovôzlast), trivozlàt (trovozlàt); sinekdoha zelo grčav: occupat Alcides, adductaque clava trinodis ter quater adverso sedit in ore viri O., ossa mei fratris clava perfracta trinodi sparsit humi

2. metaf. trizložen (trozložen): trinodem dactylum vidi paratum crucianti cantherio Aus.

tri-parcus 3 (ter in parcus) trikrat skop = zelo skop, zelo stisnjen, preskop: triparcos homines vetulos avidos ar[i]dos bene admordere, qui salinum servo obsignant cum sale Pl.

tri-portentum -ī, n (ter in portentum) trikrat čudna stvar ali prikazen ali pojav = zelo (izjemno, hudo) čudna stvar ali prikazen ali pojav: quom (cum) deum triportenta Pac. ap. Varr.

triscurrium -iī, n (trēs in scurra) zelo burkasta reč, velika burka: populi frons durior huius, qui sedet et spectat triscurria patriciorum Iuv., composita securus scurra obscurus triscurrium Prisc.

trompe-la-mort [trɔ̃plamɔr] masculin, familier oseba, ki je ozdravela po zelo težki bolezni ali pa se v zelo visoki starosti upira smrti

tropicale agg.

1. geogr. tropski, tropičen

2. ekst. zelo vroč

turmhoch zelo visok; turmhoch überlegen sein nebotično presegati (kaj/koga)

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

two-by-four [tú:baifɔ́:]

1. pridevnik
ameriško, pogovorno zelo majhen omcjen, ozek; nepomemben

2. samostalnik
tech
ameriško 2 x 4 "cole" velik kos (lesa itd.)

two-cents' worth [tú:sents wəə] samostalnik
ameriško, pogovorno zelo majhna količina, trohica

I put in my two-cents' worth tudi jaz prispevam svoj skromni del (po svoji moči)

ubérrimo zelo ploden, rodoviten