Franja

vstekleničen (-a, -o) abgefüllt
vino, vstekleničeno pri proizvajalcu die Kellerabfüllung

vtočíti (vtóčim) perf. versare (dentro, in):
vtočiti vino v steklenice versare il vino nelle bottiglie

vzórec (-rca) m

1. modello

2. modulo, schema; falsariga:
vzorec pisma, prošnje schema di lettera, di domanda

3. disegno:
geometrijski, karirasti vzorec disegno geometrico, a quadri

4. campione, assaggio:
vzorec blaga assaggio della merce
vinski vzorec un campione di vino
representativni vzorec campione rappresentativo
naključni vzorec campione a scelta casuale
trg. knjiga vzorcev campionario

5. geol. campione, testimone; carota

6. (stereotipen izraz) cliché
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec paradigma flessionale
obrt. norveški vzorec disegno alla norvegese
vzorec brez vrednosti campione senza valore (tudi pren.)

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

Weintrinker, der, ein Weintrinker sein piti vino

wood¹ [wud]

1. samostalnik
gozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta
množina vrste lesa; lesorez, klišé

the woods glasba lesena pihala
white wood beli les
fire wood drva
seasoned wood suh les
wine from the wood vino (naravnost) iz soda
to be out of the wood biti iz gozda, figurativno biti iz težav, biti zunaj najhujšega
don't halloo till you are out of the wood (ameriško woods) ne veseli se prezgodaj!
he cannot see the wood for the trees od samih dreves ne vidi gozda, figurativno zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto

2. pridevnik
lesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozden

he is wood from the neck up pogovorno neumen je kot noč

yema ženski spol popek, brst, oko (na trti); jedro, sredina, najboljše; rumenjak

yema de coco kokosovo meso
yema doble slaščica iz rumenjaka in sladkorja
yema de huevo rumenjak
yema mejida sladkorjem in toplo vodo (ali mlekom) umešan rumenjak
yema del ojo mesnati del očesa (nad gornjo veko)
vino de yema vino v sredini soda
en yema v brsti, v popkih
en la yema del invierno sredi zime
dar en la yema (fig) zadeti žebico na glavico
yemas de pino smrekove iglice

zakúhati to boil down; to thicken by boiling

zakúhati čaj to make tea
zakuhano vino mulled wine, VB negus

zakúhati faire bouillir, préparer, mettre en conserve

zakuhano vino vin chauffé

zalogáj (-a) m

1. boccone, boccata:
zalogaj kruha boccone di pane
naloga je prevelik zalogaj za nekoga un compito troppo difficile per qcn.

2. pren. cibo, pasto:
ceniti dobro vino in dober zalogaj apprezzare il buon vino e la buona tavola

zamákati (-am)

A) imperf.

1. gocciolare, gocciare:
impers. v gornjih nadstropjih zamaka nei piani superiori gocciola

2. sgocciolare, lasciar passare l'umidità:
streha zamaka il tetto sgocciola

3. pren. annaffiare:
jed zamakati z vinom annaffiare il pasto con del vino

B) zamákati si (-am si) imperf. refl. bagnarsi:
pridno zamakati si grla bagnarsi allegramente la gola, bere

zaníč

A) adj. inv.

1. pren. pessimo; schifoso; brutto; inefficace; malandato:
zanič vino vino pessimo
zanič hrana cibo schifoso
zanič vreme brutto tempo
zanič zdravila medicine inefficaci
zanič bolnik malato malandato

2. inservibile; inabile; sterile:
zanič stroj apparecchio inservibile
biti zanič za vojsko essere inabile al servizio militare

B) zaníč adv. pessimamente; male; stentatamente

zatém

A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

B) zatém konj.

1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta

zathenē -ēs, f zátena, nam neznan rumenkast dragulj: zathenen in Media nasci Democritus tradit electri colore et, si quis terat in vino palmeo et croco, cerae modo lentescere odore magnae suavitatis Plin.

zdrževáti mantener; sostener

zdrževati se vina abstenerse de vino

zeleni silvanec stalna zveza
(vino) ▸ zöldszilváni

zgovóren (-rna -o) adj.

1. loquace, ciarliero, comunicativo:
vino naredi človeka zgovornega il vino rende loquaci

2. pren. eloquente, espressivo:
zgovoren dokaz prova eloquente

zíd mur moški spol , muraille ženski spol ; (stena) paroi ženski spol

Kitajski zid la Grande Muraille
ločilni zid cloison ženski spol, paroi de séparation
mestni zid murs de la ville, (mur d')enceinte ženski spol
opečni zid mur en briques
oporni zid mur de soutènement
požarni zid mur coupe-feu
prečni zid mur transversal
zvočni zid mur du son
zid solza (v Jeruzalemu) Mur des lamentations
vino od zida vin moški spol de derrière les fagots
hoče z glavo skozi zid il veut donner de la tête contre le mur, il veut se cogner la tête contre le mur, il veut l'impossible

zmehčáti (-ám)

A) perf. ➞ mehčati

1. (r)ammorbidire, intenerire; gastr. infrollire:
zmehčati kožo ammorbidire la pelle
gastr. zmehčati divjačino infrollire la selvaggina

2. pren. ammorbidire; rammollire, rendere molle:
zmehčati koga z grožnjami ammorbidire qcn. con le minacce
pijača zmehča človeku kolena il vino taglia le gambe
kem. zmehčati vodo addolcire l'acqua

B) zmehčáti se (-ám se) perf. refl. ammorbidirsi, (r)ammollirsi; gastr. infrollirsi

značáj (-a) m

1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
težek, neprijeten značaj un brutto carattere
biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
nacionalni značaj il genio della nazione

2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
odkrit značaj carattere aperto
ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
agr. značaj vina caratteristiche del vino
psih. asocialni značaj carattere asociale