Franja

purtá port

I. vt.

1. nositi, nesti, prenašati

2. imeti pri/na sebi

II. vr. vesti se, obnašati se

push-button [púšbʌtn] samostalnik
gumb pri električnem zvoncu

puštènica ž veja, ki te ovira pri prehodu skozi grmovje: kaskao je vepar ne obzirući se na -e koje su ga mlatile

Puteolī -ōrum, m (puteus) Putéoli (gen. Putéolov), mesto v Kampaniji s številnimi mineralnimi vrelci, priljubljeno letovišče Rimljanov (zdaj Pozzuoli): Varr., Ci., L. — Od tod adj. Puteolānus 3 putéolski: Ci., pulvis (gl. pulvis) Sen. ph., Stat.; subst. Puteolānum -ī, n Puteolánum = (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Putéolih: Ci., Plin.; Puteolānī -ōrum, m Puteoláni, Putéolci, preb. Putéolov: Ci.

put up

1. prehodni glagol
dvigniti (roko, zastavo, jadra itd.); obesiti (sliko, zastor); nalepiti (plakat); razpeti (dežnik); postaviti (šotor)
pogovorno fingirati, izmisliti (a put up job naprej domenjena stvar, prevara)
pomoliti se, zahvaliti se (bogu); sprejeti gosta, vzeti pod streho, prenočiti; shraniti, spraviti; zaviti, zložiti, paketirati (in v)
vtakniti (meč) v nožnico; konservirati, vkuhati, vložiti (sadje); pripraviti zdravilo (v lekarni)
gledališče uprizoriti (igro); postaviti, predlagati (kandidata); ponuditi, dati v prodajo; zvišati (ceno); spoditi, splašiti, pregnati iz brloga (divjad); dati na oklice; plačati; staviti, zastaviti (na stavi); napeljati, nagovoriti, naščuvati (to k)

2. neprehodni glagol
nastaniti se, ustaviti se pri kom (at)
kandidirati, potegovati se (for za)
plačati (for za)
sprijazniti se s čim, prenašati, mirno sprejeti (with)

sleng to put s.o.'s back up užaliti, zjeziti koga
to put up a fight dobro se upirati, dobro se boriti
to put up a front pretvarjati se
to put up for sale dati v prodajo
to put up the shutters zapreti trgovino
to put s.o. up to nagovoriti koga k čemu, poučiti koga
to put up to s.o. prepustiti komu odločitev
to put up with prenašati, potrpeti, zadovoljiti se s čim

pylae -ārum, f (tuj. πύλαι vrata) prehod, prelaz, soteska, prodol: Tauri Ci. ep. = Amanicae Cu. (iz Kapadokije v Kilikijo), Susides Cu. pri Suzah v Perziji, Caspiae Mel. (med Medijo in Hirkanijo), Armeniae Mel. (onstran Evfrata); poseb. Pylae Píle = Thermopylae: L. — Od tod adj. Pylaïcus 3 (Πυλαϊκός) pílski, pri Pílah (= Termopilah) = termópilski: concilium, conventus L.

quadrista m (pl. -ti) tehnik pri komandni mizi, stikalni plošči

quam-quam (quan-quam) (z reduplikacijo se pomen posploši, kakor pri quis-quis)

1. conj. concessiva „če tudi še tako“ = četudi, čeprav, dasi, najsi. Klas. v neodvisnem govoru vedno z ind.: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Acc. ap. Non., Pac. ap. Ci., Pac. ap. Non., Pac. ap. Prisc., Caecil. ap. Gell., V., H. idr., medici quamquam intellegunt saepe, tamen numquam aegris dicunt Ci., quamquam abest a culpā, suspicione tamen non caret Ci.; cj. stoji v klas. prozi le, če bi ga zahtevala tudi neodvisno (brez quamquam) izražena misel, torej le v stavkih s potencialnim pomenom: quamquam quid facturi fueritis dubitem Ci. bi mogel dvomiti, quamquam enim sint in quibusdam malis, tamen nomen beati longe et late patet Ci. Neklas. s cj.: quamquam nonullis leve visum iri putem N. v stavkih, skrajšanih v pt. ali adj., ki jih nadomeščajo: quamquam monente Parmenione Cu. dasi ga je Parmenion opominjal, arma, quamquam vobis invisa, tamen … sumenda sunt S. fr., si omnia illa, quae sunt extra, quamquam expetenda, summo bono continerentur Ci., quamquam offirmate resistens Suet., triumpho donatus est, quamquam expers belli propter aetatem Suet., neque enim quamquam fusis omnibus membris statua sit, nisi collocetur Q.

2. vpeljuje (omejujoč, popravljajoč ali dopolnjujoč) samostojne (pogosto vrinjene) stavke pri vsem tem (pa), (pa) vendar, vendarle, ipak, toda, kajpada, seveda, sicer: quamquam eum dilexit Cicero N., quamquam — habet secum fratrem Ci. toda saj ima … , quamquam quid loquor? Ci. toda kaj govorim (pravim)? Tako tudi s potencialnim cj.: quamquam ne id quidem suspicionem coitionis habuerit Ci., quamquam te quidem hoc doceam? Ci. Od tod tudi v odvisnem govoru pred ACI pri T.: quamquam ne impudicitiam quidem nunc abesse. Brez glag. v aposiopezi: quamquam o! — sed superent … V.

qui avv.

1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej

2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni

quicktime [kwíktaim] samostalnik
vojska običajna hitrost korakanja pri ekserciranju

in double quicktime zelo hitro, pospešeno

quinconce [kɛ̃kɔ̃s] masculin razvrstitev (v obliki križa), kot jo imamo pri petih pikah na kocki

arbres en quinconce vkriž razvrščena drevesa

quiñón moški spol delež pri dobičku; vrednosten papir; kos (orne zemlje)

quirat [kira] masculin delež pri trgovinski družbi

quirataire [kiratɛr] masculin deležnik pri trgovinski družbi

quorum [kwɔ́:rəm] samostalnik
kvorum, potrebno število glasovalcev
pravno, zgodovina mirovni sodniki
ameriško zveza duhovnov istega čina pri mormonih

to be (ali constitute) a quorum biti sklepčen

rabat [raba] masculin

1. široka kravata iz belega, črnega ali modrega blaga, ki se stavi vrh prsi in ki jo nosijo visoki upravni uradniki, odvetniki, univerzitetni profesorji in duhovniki v svečani obleki

2. zavih pri žepu

3. lov z gonjači, gonja

rabouilleur, euse [-bujœr, öz] masculin, féminin, vieilli brozgar in kalivec vode pri lovu na rake

radariste [rist] masculin strokovnjak za upravljanje z radarjem, opazovalec pri radarju

radiator [réidieitə] samostalnik
grelec, radiator (za ogrevanje); hladilnik pri motorjih z notranjim izgorevanjem

radiator coil tehnično vijugasti (kačasti) hladilnik

radio(télégraphiste) [-fist] masculin radiotelegrafist, oseba, ki dela pri radiotelegrafu