Franja

défendre* [defɑ̃drə] verbe transitif braniti (tudi juridique); ščititi, potegniti se, zavzeti se (quelqu'un za koga); zastopati (mnenje); prepovedati, zabraniti, ne dopustiti

se défendre braniti se (de quelque chose česa, pred čim)
le fruit défendu prepovedani sad
défendre chèrement sa vie dragó braniti svoje življenje
les rideaux défendent la chambre du soleil zavese ščitijo sobo pred soncem
je ne pouvais me défendre de rire nisem si mogel kaj, da se ne bi smejal
il est défendu de fumer prepovedano je kaditi
se défendre comme un lion braniti se kot lev
se défendre du froid zaščititi se pred mrazom
il ne se défend pas mal en peinture pour un amateur on se za amaterja kar dobro znajde v slikarstvu
(familier) ça se défend to se da braniti (zagovarjati), to ni slabo

dēfēnsiō -ōnis, f (dēfendere)

I. voj. branitev, obramba: a defensione desistere C., omnia ad defensionem parare C.; z objektnim gen.: d. castrorum, urbium C., ad defensionem patriae regem suum … arcessere Iust.

— II. pren.

1. obramba, varstvo, zaščita: fortunarum, officii mei, salutis meae, miserorum (zatiranih) Ci., hominis custodiam defensionemque provinciae habetis Ci. način, kako je mož pazil na varstvo in obrambo province, d. contra vim Ci.

2. zagovarjanje (zagovor), zastopanje (pred sodniki): haec non potius accusatio quam defensio est existimanda Ci., crimini defensio quaeritur Ci., dare (odrediti, ukazati) defensionem alicui rei Ci. (toda: dare [dovoliti] nullam defensionem Suet.), defensionem alicuius (alicuius rei) suscipere Ci., id ad suam defensionem affere Ci., defensionem patefacere alicui Ci. utreti komu pot do zagovarjanja, in eo iudicio defensionem non habere Ci. ne moči se opravičiti, defensionem contra crimen in legitimis iudiciis non habere Ci., obscurare (zatemniti) defensiones Ci.; s subjektnim gen.: d. eius Ci., sine defensione oratoris Ci.; z objektnim gen.: tu mihi Cornelii defensionem obicis Ci., d. illorum T.; poseb. odbijanje, odvračanje, zavračanje česa ali obdolžitve (obtožbe) česa, branitev (obramba) zoper obdolžitve (obtožbe) česa: d. criminis (obdolžitve) Ci., defensiones stuprorum Ci., d. sceleris Iust.

3. met. obrambni govor, zagovorniški govor, zagovor, obrambni spis, apologija: iisdem paene verbis, quibus edita est, eam pro Cornelio defensionem peroratam N. fr., defensionem causae suae scribere Ci., alicui legere defensionem Demosthenis Plin., defensionem alicui scriptam offere (ponuditi) Q., Ciceronis defensionem adversus Asinii Galli libros satis eruditam componere Suet., accipere (poslušati) defensionem truci vultu T.

4. način, oblika ali razlog zagovarjanja (zagovora), branilo: honestissima d. Ci., magnifica et praeclara eius Ci., d. haec perditissima Ci., defensione illa uti Ci., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., probare hanc defensionem Ci. razlog zagovora, d. causarum ignobilis (namreč kot obrt) Amm.

5. jur.
a) zahtevanje, prisvajanje (prisvojitev) kake pravice: Cod. I.
b) sodno preiskovanje kakega zločina: mortis Ulp. (Dig.).

dēfēnsitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. glag. dēfendere prek glag. dēfēnsāre) z zagovarjanjem (branjenjem) se ukvarjati, braniti ali zagovarjati, zopet in zopet braniti ali zagovarjati,

1. kot zagovornik pred sodniki: causas Ci. biti odvetnik.

2. kot zastopnik kakega mnenja: eius sententiam ita, ut … Ci., ille ἀναλογίαν, hic ἀνωμαλίαν defensitavit Gell.

dēfēnsō -āre (intens. glag. dēfendere)

1. prizadevno odbijati (odvračati): metūs Stat., invidiam Gell.

2. vztrajno ali vneto braniti (ščititi): Aug., moenia Pl., aliquem iniuriā Pl., Italici, quorum virtute moenia defensabantur S., alios ab (pred) hostibus defensabant S., clipeo sonantes d. humeros O., sua, sese castellis T.; abs.: dum defensamus O. medtem ko se v obrambo bojujemo, longum impedimentorum agmen … defensantibus iniquum T. branilcem.

dēfēnsor -ōris, m (dēfendere)

1. odbijalec, odvračalec: necis, periculi, calamitatum suarum Ci.; his (sc. sublicis) defensoribus C. po njihovem odporu (zaščiti).

2. branilec, poseb. voj., v pl. pogosto = posadka, straža, zaščita: canes defensores Varr., defensores templorum atque tectorum Ci., paucitas defensorum C., interioris munitionis defensores C., defensores oppidi Auct. b. Afr., moenium S., nec defensoribus istis tempus eget V., muros defensoribus nudare L., murus defensoribus nudatus est C., oppidum vacuum a defensoribus L. ali moenia vacua defensoribus L. ali classis vacua a defensoribus Auct. b. Afr. brez branilcev, urbs deserta a defensoribus Iust., defensores dare T. zaščito dati, Alexandro defensore adversus Bruttios uti Iust.

3. branilec pred sodniki = zagovornik, zaščitnik, zastopnik: constituere alicui defensorem Ci., fieri defensorem alicuius Ci., miserorum fidelis defensor Ci., defensoris et amici officium Ci., improbus, ultro qui meliorem audax vocet in ius, illius esto defensor H., parare aliquem ingenti mercede defensorem Suet.; (o ženski): etsi mulier defensor alicuius exstiterit Ulp. (Dig.).

4. pren.
a) sploh branilec, čuvar, zaščitnik: iuris et libertatis, eius sententiae, provinciae, optimatium, bonarum partium Ci., video P. Sestium, meae salutis, vestrae auctoritatis, publicae causae defensorem Ci., quam foede perierunt vostri defensores S., apud consulem deprecatorem defensoremque alicui adesse L., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.
b) v pozni cesarski dobi d. civitatis, plebis, loci ipd. = oblastnik v pokrajinskih mestih, ki je branil prebivalstvo pred nasiljem cesarskih namestnikov, obenem pa je bil redarstveni uradnik in (deloma) sodnik: Icti.

dejst|vo srednji spol (-a …) die Tatsache, -tatsache (izkustveno Erfahrungstatsache, začetno Urtatsache); (dokazano/dokazljivo dejstvo) das/der Fakt ( množina : Fakten), das Faktum ( množina : Fakta)
|
izvršeno dejstvo eine vollendete Tatsache
|
biti dejstvo feststehen/Tatsache sein/Realität sein
|
dejstva množina Tatsachen, Fakten, Fakta
zbrana dejstva das Tatsachenmaterial/ Faktenmaterial
(dejansko stanje) der Tatbestand
gola dejstva nackte Tatsachen
izvršena dejstva vollendete Tatsachen (postaviti pred izvršena dejstva vor vollendete Tatsachen stellen)
napačna dejstva falsche Tatsachen (namerno navajanje napačnih dejstev Vorspiegelung falscher Tatsachen)
versko: odrešenjska dejstva Heilstatsachen množina
|
… dejstev Tatsachen-
(priznanje dejstev das Tatsachengeständnis, poznavanje dejstev das Tatsachenwissen/Faktenwissen, roman dejstev der Tatsachenroman, ugotavljanje dejstev die Tatsachenverhandlung)
držati se dejstev auf dem Boden der Tatsachen bleiben
|
pačiti dejstva die Tatsachen verdrehen
|
poročilo/poročanje o dejstvih der Tatsachenbericht

déjstvo fact; matter of fact

déjstvo je, da... the fact is that...
to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
temelječ na déjstvih based on facts
ujemati se z déjstvi to fit the facts
to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important

déjstvo (-a) n

1. fatto; fenomeno, circostanza:
ponarejati dejstva travisare, distorcere, falsare i fatti
seznaniti koga z dejstvi mettere qcn. al corrente dei fatti
omejiti se na gola, suha dejstva stare, attenersi ai fatti (puri e semplici)
pog. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto

2. jur. (pravno dejstvo) fatto:
znano dejstvo fatto notorio

déjstvo hecho m

obče znano dejstvo hecho notorio
dejstvo je, da ... el hecho es que...
dejstvo, da ... el hecho de que...
to je dejstvo es un hecho
postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho consumado

delantera ženski spol sprednji del

cocer (ali tomar) la delantera a uno dobiti prednost pred kom; prekositi koga; iti pred kom

demandar prositi; želeti, zahtevati; vprašati, spraševati

demandar de calumnia tožiti zaradi obrekovanja
demandar el pago zahtevati plačilo
demandar en juicio, demandar ante el juez pozvati pred sodišče

dēmō -ere dēmpsī dēmptum (dē in emō)

1. sne(ma)ti, odvze(ma)ti, vzeti (jemati) iz (s) česa: barbam Ci., Suet., caput Q., Ci. ali caput gladio Cu. ali caput statuae Suet. sneti, odsekati, odbiti, tragula dempta C., iuga d. bobus H., vincula L., armamenta L. (navt.) sneti (naspr. tollere), demptis armis Cu. Od kod? s samim abl.: popum, fetus arbore, cacumine nidum O.; s praep.: secures de fascibus Ci., id (vinum) de viti Varr., clipea de columnis L., fetus ab arbore, sucum a vellere O., pomum ex arbore Ca., e suis humeris amictus O., unionem ex aure altera Val. Max.; pren.: deme supercilio nubem H., d. alicui molestiam Ter., sollicitudinem Ci., alicui servitutem S. fr., necessitudinem S. vzeti, odstraniti, maerorem Lucr., curas V., metum Ter., O., metum fratris (pred bratom) L., et praetori et consilio haud mediocre onus demptum erat de Scipione cognoscendi L., dempto auctore L. ne glede na … , dempto fine O. brez konca, furto silentia d. O. = tatvino razkriti; z ACI = ne prizna(va)ti, ne privoliti v kaj: si demas velle iuvare deos O.

2. occ. od celote del odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Pl., Lucr., unde unā unciā demptā deunx Varr., d. de capite (od vsote) medimna DC Ci., cum aliquid … additur aut demitur Ci., partem solido d. de die H., illi quos tibi dempserit adponet annos H., d. de stipendio equitum aera N., exiguum pleno de mare demat aquae O., d. aliquid ex cibo, minimum ex osse Cels.; pren.: curasti, ut plus additum ad memoriam nominis nostri, quam demptum de fortuna videretur Ci., plus enim dignitatis … detractum est … quam virium … demptum patribus L., si quid ad eas (leges) addi, demi, mutari vellent L., si quid eā (morte meā) vobis incommodi demitur S. fr., suae demptum gloriae existimans, quidquid cessisset (je pripadlo) alienae Cu.; subst. pt. pf.: ut demptum de vi magistratus populi libertati adiceret L.

Dēmoleos -ī, m (Δημόλεως) Demolej, argivski junak pred Trojo: V., Q.

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

dēnūntiatiō -ōnis, f (dēnūntiāre)

1. napoved, naznanilo, poseb. vnaprejšnje ali predhodno; abs.: hac denuntiatione conterritus L. ali territus Iust., si … nulla denuntiatione in se conversum intrarit oratio Q.; s subjektnim gen.: ad M. Laecam … Catilinae denuntiatione convenit Ci., d. paucorum, universae civitatis L.; z objektnim gen.: calamitatum Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., denuntiatione quietis territus Vell.

2. occ.
a) grožnja, pretenje, pretnja: periculi C., ingentis terroris L., belli Ci., L. ali armorum L. grožnje z vojno, citra hanc denuntiationem (sc. belli) Q., quem consul proscriptionis denuntiatione terrebat Ci. grozeč mu s proskripcijo.
b) jur. α) ovadnikova izpoved, izjava pred sodiščem: accusatorum denuntiationes Suet. β) testimonii d. poziv na pričanje: Ci. γ) predhodno naznanilo koga, da hoče koga tožiti pred sodiščem ali da pride kdo pred sodišče: Symm., Icti.
c) odredba, ukaz: contra denuntiationem senatūs ab eo (sc. a Iugurtha) occisus est L. epit.

deny [dinái] prehodni glagol
zanikati, (u)tajiti; odreči, odrekati se; odbiti, pritrgati

there's no denying ne da se zanikati, treba je priznati
I don't deny but he may thought so ne trdim, da ni tako mislil
he will not be denied ne da se odpraviti
to deny o.s. to s.o. dati se pred kom zatajiti
to deny o.s. s.th. ne si česa privoščiti
to deny on oath s prisego zanikati

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti

deponer* (glej poner) odložiti; položiti; izpovedati; trditi; spustiti

deponer su actitud spremeniti svoje vedenje
deponer de un cargo odstaviti s službenega mesta
deponer en juicio izpovedati pred sodiščem

déposer [depoze] verbe transitif odložiti, odlagati; sneti; položiti, odstaviti; vložiti; prijaviti (patent); commerce deponirati; vplačati; dati v shrambo; juridique izpovedati, pričati; verbe intransitif tvoriti usedlino

se déposer usesti se
déposer de l'argent (à la banque) vložiti denar (v banki)
déposer les armes položiti orožje
déposer son bilan napovedati konkurz
déposer dans la boite aux lettres vreči v poštni nabiralnik
déposer sa charge odložiti svojo službeno mesto ali funkcijo
déposer quelqu'un de sa charge odstaviti koga z njegovega službenega mesta
déposer d'un fait pričati o neki stvari
déposer en faveur de l'accusé izpovedati v obtoženčevo korist
déposer en nantissement zastaviti
déposer le masque sneti krinko (figuré)
déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un komu kaj pred noge položiti
déposer des parachutistes odvreči padalce
déposer à la poste (pri)nesti na pošto, oddati na pošti
déposer un souverain odstaviti vladarja
déposer sa veste odložiti suknjič
déposer un tableau, des rentures sneti sliko, tapete
déposer quelque chose au vestiaire, à la consigne odložiti kaj v garderobi, oddati kaj v shrambo v garderobo na postaji
défense de déposer des ordures! odlaganje smeti prepovedano!

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.