Franja

člán member

častni člán honorary member
izključeni člán expellee
izredni člán associate
člán parlamenta Member of Parliament (krajšava: M.P.)
člán komisije member of a commission; (akademije, znanstvene ustanove) member, redni član ordinary member, dopisni član corresponding member)
skupščina vseh článov meeting of all members
seznam článov list of members
postati član kakega kluba to become a member of a club, to join a club
sprejeti za člána to admit (to)

Dampf, der, (-/e/s, Dämpfe) para, bei Speisen: sopara; Dämpfe hlapi; unter Dampf stehen biti pod pritiskom, figurativ nasekan; Dampf hinter etwas machen pritiskati na; Dampf haben vor bati se (koga, česa); Dampf haben/bekommen biti/postati lačen

debilitar oslabiti

debilitarse oslabeti, opešati, medel postati

décharner [-šarne] verbe transitif, vieilli odstraniti meso (de quelque chose od česa); pustiti shujšati

se décharner shujšati; figuré postati suhoparen (slog)
cette maladie l'a décharné ta bolezen ga je posušila

décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
(familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
il est décollé shujšan, mršav je
oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa

décourager [dekuraže] verbe transitif vzeti pogum (quelqu'un komu); demoralizirati; vzeti voljo (de za); potreti

se décourager izgubiti pogum, postati malodušen
être découragé biti potrt, žalosten
décourager quelqu'un de travailler vzeti komu voljo do dela
décourager quelqu'un d'une entreprise hasardeuse odvrniti koga od tveganega podviga

dedek samostalnik
1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapóJe oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.

2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.

3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.

4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapaRockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat.

dégauchir [degošir] verbe transitif otesati, obdelati (les, kamen); figuré napraviti (koga) okretnejšega, spretnejšega, ugladiti ga; populaire najti

se dégauchir postati uglajen, olikan

dégourdir [-gurdir] verbe transitif razgibati, oživiti (otrple ude); figuré oživiti, razgibati

dégourdir de l'eau omlačiti vodo
se dégourdir les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
se dégourdir oživeti, postati razgiban, okreten; postati mlačen (mrzla voda)

dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi

del [é] moški spol (-a …)

1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil

2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück

3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …

delicado nežen; tenek, vitek, bolehen; lep, ljubek; ščegetljiv, razdražljiv; obziren, tenkovesten; bistroumen

delicado de salud bolehen
manjar delicado posladek, poslastica, delikatesa, okusna jed
punto delicado kočljiva točka
ponerse delicado (rahlo) zboleti, postati bolehen

dēmittō -ere -mīsī -missum

I.

1. dol spustiti (spuščati): d. aliquem per tegulas Ci., e muris canes sportis S. fr., antennas S. fr., Auct. b. Alx., armamenta Sen. ph., funem H., accensam lucernam Vitr., cornua (jadrnice) O., calculum (sorticulam Suet.) in urnam O. vreči, cibum in alvum O., censum in viscera O. zažreti, alto volucrem caelo Sil. z neba ustreliti, aliquem per murum Vulg.; refl.: d. se ad aures alicuius Ci. nagniti se k … , se manibus L., se ob assem H. pripogniti (skloniti) se za … ; pass. (med.): matres … de muris per manus demissae C., funibus per murum demitti L., demissa antemna O.; pren.: d. se in causam ali in res turbulentissimas Ci. spustiti (spuščati) se v … , d. se ad minora Q., nimis se demittere Sen. rh. (o govorniku) preveč se (= svoj govor) znižati, d. se in preces Sen. ph. ali demitti in adulationem T. ponižati se do …

2. occ.
a) (dol) nagniti (nagibati), (dol) obrniti (obračati), pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): aliae falces submissae, aliae demissae Cu. navzgor (navzdol) obrnjeni, d. oculos in terram L., oculos O. pobesiti, pa tudi = zatisniti (da bi zaspal) Val. Fl., d. oculos in terras Plin. iun. (o Jupitru) obrniti na zemljo, demittit atras belua centiceps aurīs H., demitto auriculas ut iniquae mentis asellus H., d. aures suas ad verba alicuius Sen. ph. koga prošnje milostno poslušati, d. caput ad fornicem Ci. nagniti, d. caput O. (o cvetlicah), caput in sinum Ph., capite demisso terram intueri C. s povešeno glavo, d. vultus L., O., vultum in terram Cu., frontem Q., faciem rubore Aur., paululum corpus a cervicibus Corn. naprej nagniti (nagibati), naprej skloniti (sklanjati); poseb. α) (voj.) demittere arma orožje (komu v vojaški pozdrav) povesiti: Auct. b. Afr. β) robora ferro demittere posekati: Val. Fl.; flores demittere (o drevesu) cvetje izgubiti, odcveteti (odcvetati): Lucr.; rami … ad terram demissi k tlom viseče: Suet.; pren. α) (o gorah): qua se montium iugum … ad planiora demittit Cu. se znižuje; s prolept. obj.: qua se subducere colles incipiunt mollique iugum demittere clivo V. se položno znižujejo; (o zidovju): demissa in Piraeum versus muri bracchia Iust. β) kaki tekočini pustiti (puščati) dol teči, vli(va)ti jo: per cornu singulis (suibus) ternos cyathos gari Col., coctos brassicae coliculos triginta Col.; pesn.: lacrimas d. V. solze točiti. γ) refl. se demittere in pass. (med.) demitti dol teči, odtekati: vallis erat, quo se demittere rivi assuerant O., Araxes Tauri latere demissus, Scamander ab Idaeo monte demissus Mel. tekoč; (o krvi): demissus sanguis in pedes Col. ki je stekla, prodrla. δ) (o duhu, srcu [= srčnosti]): d. animum Ci. ali mentem V. srce izgubiti, srce (pogum, srčnost) upade komu, demisere metu vultumque animumque O.; tudi: se admodum animo d. C. postati malodušen.
b) spustiti (spuščati) se v kaj, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), pogrezniti (pogrezati): taleam (sc. in terram) Ca., ut altius demittantur ea Plin., d. huc stipites, sublicas in terram C., huc caementa H., lacubus ferrum O. pogrezniti, pomočiti, demissa puppis O. ki seže globoko, demittere nummum in loculos H. v žep vtakniti, manum in aliquid Val. Max. poseči v kaj, cuneum … inter corticem et materiem Col. zabiti; s prolept. obj.: alteque iubebis in solido puteum demitti V. globok vodnjak izkopati, in terram turrium fundamenta demissa sunt Cu. so temelji … postavljeni; žive obj. s silo kam spraviti (spravljati), pognati, vreči, pahniti: equum d. in flumen Ci., equos in viam cavam L., aliquem in metallum antiquum Ci., aliquem in carcerem S., L., aliquem in arcam H., in ovilia d. hostem H., aliquem vivum sub terram L. živega pokopati, aliquem in id subterraneum Plin. iun., se in illos specus Sen. ph.; pren.: cum in eum casum fortuna me demisisset Plancus in Ci. ep.; pesn. kako orožje kam zasaditi, zariniti, zapičiti, zabosti: gladium in iugulum Pl., ensem capulo tenus in armos, ferrum in ilia, ferrum iugulo, telum per pectora O., ferrum in pectus T., M. Cato vulnera parum demissa laxans Sen. ph. ker niso dovolj globoko zadane; pren.: d. aliquid in pectus L. dobro si zapomniti kaj, spes animo d. O.
c) kako zdravniško orodje kam spustiti, zariniti: specillum in fistulam, fistulam in iter urinae Cels.
č) (geom.) črto od zgoraj navzdol potegniti, črto spustiti: secundum … quadram lineae demittendae (sunt), quae cathetoe vocantur Q.
d) pustiti kaj na dolgo dol viseti, kaj rasti pustiti (puščati) α) (o bradi in laseh): mollem mālis barbam Lucr., barba demissa Sen. rh. na dolgo dol viseča, tako tudi: demissae comae Pr., demissus crinis, demissi capilli O., demissus capillus Plin. iun.; pesn. (preneseno na osebo): intortos demissus vertice crines (grški acc.) Sil. β) (o oblačilih): d. latum pectore clavum H., togam ad calceos usque d. Q., usque in pedes demittitur toga Sen. rh.; pt. pf. demissus 3 = valovito (na dolgo) se spuščajoč: ad talos demissa purpura Ci., tunicam demissam habent ad talos Varr. fr., laena demissa ex humeris V., demissa stola H., tunica demissa H., Pr. razpasana, praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur.; prim.: demissis fugere manibus Pl. = z rokami mahaje, hitro, demissa in armos pendebant monilia O. so visele dol na …

3. pren.
a) d. aliquem periculo Pr. rešiti koga nevarnosti.
b) eo rem demittit Epicurus, … nulli umquam esse credendum Ci. toliko popušča, da dovoli, da …

II.

1. (z osebnim obj.)
a) voj. (dol) poslati, ukazati komu odriniti dol (v): levem armaturam, agmen, agmen in inferiorem campum ali in vallem infimam ali in Thessaliam L., exercitum in planitiem, in vallem Front.; refl. se demittere dol se pomakniti (pomikati): se in iniquum locum d. C., cum se maior pars agminis in magnam convallem demisisset C.; se in Ciliciam d. Ci. dol … napotiti se; met.: d. navem … secundo amni L. po vodi dol poslati, fessas d. naves V., arma, classem … Rheno (po Renu) d. T., castra … ad ripas fluminis d. Hirt. dol premestiti.
b) v nevojaškem smislu dol poslati: aliquem caelo (abl.), ab aethere, ab alto V.; preg.: de caelo demitti L. ali demitti caelo Q. z neba poslan biti, z neba priti = na nadnaraven način nastati; (s stvarnim obj.) splavati pustiti (puščati): pecora secundā aquā (po vodi) farinam doliis secundā aquā Front.; pesn. (dol) poslati: currum ab aethere O., ex omni caelo nimbos O., caelo imbrem V. ali imbres caelo (abl. = z neba) O. deževati da(ja)ti; pren.: d. aliquem ad imos manes V. = v podzemlje (k Hadu) poslati = smrt mu zadati (prim.: ψυχὰς Ἄϊδι προΐαψεν Hom.); tudi z dat.: aliquem d. Neci ali morti (Morti), multa virûm demittit corpora Morti, multos Danaûm demittimus Orco V., habentque Tartara Panthoiden iterum Orco demissum H., corpora … Stygiae demittite nocti O., ut … proceres rerum demiserit umbris Sil.

2. pren. demitti (ab) aliquo izhajati (izvirati) od … , kakega rodu biti: ab alto demissum genus Aeneā H. izhajajoč, a magno demissum nomen Iulo V., Chronis Tyrii demissus origine Cadmi Stat., Romanum Troiā demissum … exsecutus T. — Od tod adj. pt. pf. dēmissus 3, adv. - ē,

1. (dol) viseč, naprej nagnjen: funis, aures V., demissis humeris esse Ter., demissis cervicibus Pr.

2. occ.
a) nizko stoječ (ležeč): campestria ac demissa loca C. rodovitne nižave, loca demissa ac palustria C. močvirnate nižave.
b) nizek: ne, si demissior (prenizko) ibis, unda gravet pennas, si celsior (previsoko), ignis adurat O., demissus pronusque pulvinus Plin. iun., demissiores ripae Auct. b. Alx., Plin., demissius volare O.

3. pren.
a) (o glasu) zamolkel, tih: demissā voce locuta est V.
b) (o osebah ali njihovem duhu, govoru) α) pohleven, ponižen, skromen, preprost: quae proborum, demissorum, non acrium sunt Ci., orator demissior Ci., sermo demissus atque humilis Ci., multum demissus homo H., demissae puellae Pr., ut ille superbissimus titulus modestus atque etiam demissus videretur Plin. iun., humiliter demisseque sentire Ci., suppliciter demisseque respondere Ci., haec quam demississime et subiectissime exponit C., petere ab aliquo demisse et flebiliter Val. Max., demisse ambulans Amm. β) malodušen, pobit, potrt, obupan: videsne tu illum tristem, demissum? Ci., quis P. Sullam nisi maerentem, demissum afflictumque vidit … ? Ci., neque illum tristem semperque demissum sperare possim … fore Q., animus demissus et oppressus Ci., fracto animo et demisso Ci. ep., demissiore animo L., se tueri non demisse, sed parum fortiter Ci.
c) (po položaju) nizek, reven, siromašen, ubožen: qui demissi in obscuro vitam habent S.

demonio moški spol demon, zli duh, duh, vrag

ir al quinto demonio predaleč iti
¡que se lo lleve el demonio! vrag ga vzemi!
darse a todos los demonios besen postati, pobesneti
¡demonio(s)!, ¡qué demonio! k vragu!
saber a demonios imeti zoprn (ostuden) okus
¿a quién demonios quieres...? koga za vraga hočeš ...?

deprimírati deprimir

deprimiran deprimido
postati deprimiran deprimirse

députation [-pütasjɔ̃] féminin odposlanstvo, deputacija; funkcija poslanca

candidat masculin à la députation kandidat za poslanca
aspirer à la députation hoteti postati poslanec

desafinar napačno igrati ali peti

desafinarse gl razglašen postati

desconcertar [-ie-] v nered spraviti, zmesti, zbegali, osupiti; spahniti (ud)

desconcertarse zmesti (zbegati) se; needin postati
desconcertarse el estómago pokvarili si želodec

desmandar preklicati (ukaz), odpovedati

desmandarse postati razuzdan; splašiti se

despabilar utrniti (luč); bistriti (razum); spodbuditi; ukrasti, zmakniti; izpuliti

despabilarse postati živahen; zganiti se; zbrati se
despabilarse los ojos oči si pomencati