Franja

praecō -ōnis, m (sinkop. iz prae-dicō)

1. glasnik, oznanjevalec, klicar. Praecones so bili od države plačani služabniki, ki so delovali kot reditelji in oklicevalci na sodiščih, ob volitvah, gledaliških igrah, pogrebih in dražbah: Pl., Ter., V., H., Plin., Petr., Suet., Ap., Cl., Fest. idr., si palam praeco iussu tuo praedicasset non decumas frumenti, sed dimidias venire partis Ci., victus vestitusque sub praeconem subiectus Ci., silentium per praeconem factum L., per praeconem vendere aliquid Ci. na dražbi, bona civium voci subicere praeconis Ci. na dražbi naprodaj postaviti, Cyprium regem cum bonis omnibus sub praeconem subicere Ci., fundum subicere praeconi L. javno ponuditi v prodajo.

2. metaf. glasnik, oznanjevalec = hvalivec, hvalitelj, slavilec, slavitelj, poveličevalec: o fortunate adulescens, qui tuae virtutis Homerum praeconem inveneris! Ci.

prae-lūdō -ere -sī -sum (prae in lūdere) igrati pred čim =

1. za poskus (poskušnjo, vajo) kaj prej storiti, poskusiti (poskušati) prej, pred čim; z dat.: Tert., Nero praeludit Pompeiano Plin. prej pôje za poskušnjo (za vajo) za Pompejevo gledališče, p. tragoediis Gell.

2. metaf. = quasi per ludum aliquid facere, quod postmodo serio faciendum sit ali leve quiddam ceu maioris rei initium praemittere (od)igrati predigro, (za)igrati (= narediti) uvod v kaj; z dat.: magnis fatis Cl., sic maria bello quasi tempestate praeluserant Fl., aliquid operibus suis p. Stat. kot predgovor (uvod) postaviti na začetek, vnaprej omeniti; abs.: rabies Mariana iam intra urbem praeluserat, quasi si experiretur Fl.

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

praepositiō -ōnis, f (praepōnere)

1. postavljanje spredaj (na sprednje mesto, na prvo mesto), predpostavljanje: negationis Ci., diei et consulis Ulp. (Dig.).

2. postavljanje (postavitev, namestitev) za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika) česa, čemu: Icti.

3. meton. (kot gram. t. t.) predlog, prepozícija: Varr., Q., Gell., Prisc., insuavissima praepositio est af Ci., praepositiones urbibus addere Suet. postaviti (postavljati) predloge pred mestna imena.

4. metaf. dajanje prednosti, prednost: neque tamen illa praepositio tali ad eum, quem dixi, finem pertinebit Ci.

práksa pratique ženski spol , étude ženski spol , exercice moški spol , expérience ženski spol

v praksi pratiquement, en pratiqué
običajna praksa pratique ženski spol courante, figurativno monnaie courante
odvetniška praksa étude (ali bureau moški spol, cabinet moški spol) d'avocat
med teorijo in prakso je velika razlika il y a loin de la théorie à la pratique
zdravnik ima obsežno prakso le médecin a une pratique (ali une clientèle) étendue
postaviti, prestaviti v prakso mettre en pratique
spremeniti teorijo v prakso mettre une théorie en pratique (ali en application)

pránger (-ja) m hist. berlina, gogna:
postaviti na pranger mettere alla gogna

prav|i¹ (-a, -o)

1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

3. wirklich
pravi član wirkliches Mitglied

4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

6. (cel) ganz
kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
|
pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
| ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

predál (-a) m

1. cassetto; tiretto; ripiano, scomparto:
pošta poštni predal casella postale

2. bot. casella, loculo, loggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potegniti kaj iz predala tirare fuori dal dimenticatoio
vsako stvar postaviti v svoj predal mettere tutto al proprio posto

preizkušnj|a¹ ženski spol (-e …) die Probe, die Prüfung, huda: (nesreča, gorje) die Heimsuchung, ko se človek mora izkazati: die Bewährungsprobe; (huda Zerreißprobe, vzdržljvosti Belastungsprobe, primernosti Eignungsprüfung, potrpežljivosti Geduldsprobe, živčna Nervenprobe)
postaviti koga na preizkušnjo (jemanden) auf die/eine Bewährungsprobe stellen

preizkúšnja test, trial, proof; tryout

stroga preizkúšnja ordeal
težka preizkúšnja stern test
biti na preizkúšnji to be on probation
najtežja preizkúšnja crucial test
postaviti na preizkúšnjo to put to the test, to test
na hudo preizkúšnjo stavljaš mojo potrpežljivost you are trying my patience
preizkúšnja z ognjem (vodo) zgodovina ordeal by fire (water)

preizkúšnja (-e) f

1. prova; knjiž. cimento:
postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
spretnostna preizkušnja prova di abilità

2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.)

preskušnj|a ženski spol (-e …) die Prüfung (tudi figurativno)
huda preskušnja eine harte Prüfung
postaviti na preskušnjo auf die Probe stellen

préstol throne

(ki je) brez préstola throneless
dedič préstola heir to the throne
zasedba préstola accession to the throne
posaditi, postaviti na préstol koga to enthrone
zopet postaviti na préstol to restore to the throne
pahniti s préstola, vreči s préstola to dethrone
priti na préstol, zasesti préstol to accede to the throne, to come to the throne, to mount the throne
slediti na préstolu to succeed to the throne

pretence [priténs] samostalnik
britanska angleščina izgovor, pretveza; pravica, zahteva
figurativno videz, pretvara, krinka, laž

to make a pretence of hliniti, trditi
to make no pretence to ne postaviti nobene zahteve po
a mere pretence samo izgovor
under the pretence of pod pretvezo
under false pretences z lažnimi pretvezami
figurativno to abandon the pretence sneti krinko

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

préža aguets moški spol množine , guet moški spol

visoka preža (lov) affût moški spol perché
postaviti se na prežo s'embusquer, se mettre aux aguets
biti na preži être au guet, faire le guet, être (ali se tenir) aux aguets, être (ali se tenir) en observation

préža acecho m ; espera f , (lovska) acechadero m

biti na preži estar al (ali de) acecho
postaviti se na prežo ponerse al acecho; emboscarse