Franja

aurōra -ae, f (iz *ausōsa, prim. gr. at. ἕως = eol. αὔως = jon. in ep. ἠώς [iz *αὐσώς] zora, αὔριον [iz *αὔσριον] jutri, lat. aurum [iz *ausom], prim. Aurelius, auster)

1. zor, zora, jutranja zarja: cum primum gelidos rores aurora remittit Ci. poet., Hercules ad primam auroram somno excitus L. ob prvi zori, iamque rubescebat stellis aurora fugatis V., sub aurorā O.

2. pooseb. Aurōra -ae, f Avrora, Zora = Ἠώς, boginja jutranje zarje, hči sončnega boga Hiperiona in Teje (Thea), Titonova žena, Memnonova mati: purpurea, vigil O., lutea V., O., ubi pallida surget Tithoni croceum linquens Aurora cubile V.

3. met.
a) vzhod, jutrovo: Cl., ab aurora V., Eurus ad auroram Nabataeaque regna recessit O.
b) vzhodna (vzhodnjaška), jutrovska, orientalska ljudstva: Cl.

aurore [orɔr] féminin jutranja zarja, zora; figuré začetek

aurore boréale, polaire severni, polarni sij
couleur féminin aurore zlato rumena barva
se lever à l'aurore vsta(ja)ti ob zori
être à l'aurore de la vie biti na začetku svojega življenja

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

Auruncus 3 avrunkovski, avrunški: manus, patres, senes V., Suessa Aurunca L., Vell. ali Suessa Auruncorum Ci. Avrunška Svesa, mesto v južni Laciji (zdaj Sessa Aurunca) ob doljnem Liriju, rim. naselbina, pozneje municipij, kjer se je rodil pesnik Lucilij; imen. tudi samo Aurunca -ae, f Avrunka: magnus Auruncae alumnus (= Lucilius) Iuv.; subst.

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

auspicio m (pl. -ci)

1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)

2. knjižno znamenje:
essere di buon auspicio biti dober znak
cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih

3. voščilo, želja:
è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga

4. pren. pokroviteljstvo:
la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

aussitôt [osito] adverbe takoj

je suis à vous aussitôt takoj sem vam na voljo
aussitôt que takoj ko, brž ko
aussitôt arrivé, il se coucha takoj ko je prišel, je legel
aussitôt mon arrivée takoj ob mojem prihodu
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno, storjeno

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.

Autophrādātes -is, m Avtofradat, lidijski satrap ob Artakserksu Memnonu: N.

avancé, e [avɑ̃se] adjectif naprej pomaknjen; napreden; (pre)zgoden; prezrel, pregoden

idées féminin pluriel avancées napredne misli
à une heure avancée (de la nuit) ob pozni (nočni) uri
la nuit est déjà bien avancée pozna nočje že
me voilà bien avancé! sedaj vem toliko kot prej!
avancée dans la grossesse v visoki nosečnosti
ce poisson est un peu avancé ta riba je že malo pokvarjena
enfant masculin avancé pour son âge za svojo starost prezrel otrok
être d'un âge très avancé biti že v visokih letih

avantage [avɑ̃taž] masculin prednost; premoč; odlika, talent; ugodnost, korist, dobiček; zadovoljstvo

à l'avantage de quelqu'un komu v prid
avantages en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
avoir l'avantage du vent imeti ugoden veter
vous auriez avantage à vous taire bolje bi bilo, če bi molčali
j'ai l'avantage de vous connaître drago, v zadovoljstvo mi je, da vas poznam
vous avez sur lui cet avantage que ... v tem ste pred njim, ga prekašate, da ...
à quoi dois je l'avantage de votre visite? čému naj se zahvalim za zadovoljstvo ob vašem obisku?
être à son avantage biti (trenutno) močnejši kot navadno
faire valoir ses avantages uveljaviti svoje odlike, talente
se montrer, paraître à son avantage pokazati se s svoje najboljše strani
prendre, perdre l'avantage dobiti, izgubiti prednost, premoč
cela présente beaucoup d'avantages to daje številne prednosti, koristi
profiter de son avantage izkoristiti svojo prednost
tirer avantage de quelque chose imeti korist od česa, okoristiti se s čim
ne pas s'en tirer à son avantage slabo odrezati, podleči, ne zmagati

Aventicum -ī, n Aventik, glav. helvečansko mesto (zdaj Avenches ob Murtenskem jezeru): T., Amm.

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

aveō² (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

avis -is, abl. ave, redko avī, f (prim. gr. αἰετός, ἀετός orel, οἰωνός ptič, lat. auca)

1. (splošno ime nesne (= ki nosi jajca) perjadi, le redko označuje tudi čebele, ki so pravzaprav volucres leteče živali, med katere spadajo ptice in žuželke, alites pa so le leteče ptice) ptica, ptič: examina avium L., aves aestivae L. ptice selivke, istā avi (aquilā) volat nulla vehementius Ci., aves quasdam et alites et oscines... rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci., cantus avium, concentus avium Ci., queruntur in silvis aves H., avium plumae Ap.; o čebelah: Varr.; preg.: avis alba Ci. ep. „bela vrana“ = nekaj redkega; kolekt. = perjad: candida venit avis longis invisa colubris V. štorklje.

2. occ. preroška ptica: magna fides avium est. experiamur aves O., „Iuppiter, tuis“, inquit, „iussus avibus hic... prima urbi fundamenta ieci“ L.

3. met. (ptičje) znamenje, predznamenje, rok, pomenek: bonis avibus O. ali secundis avibus L. ob ugodnih, dobrih, t.j. srečo obetajočih znamenjih, ob srečni uri, naspr. malā avi H. ali adversā avi Poeta ap. Ci. ali sinistrā avi Pl. ob neugodnem znamenju, ob nesrečni uri; ave deceptus falsā O., hac avi Tib.

4. pren. ozvezdje Labod (= Severni križ): praepes laeva volavit avis, simul exoritur sol Enn., ales Avis lato sub tegmine caeli Ci. poet.

avlìjāškī -ā -ō: on kao da je bio zao duh avlijaški bil je kot zli duh med stanovalci ob skupnem dvorišču