Franja

Zadetki iskanja

  • tempēsta f

    1. nevihta, vihar:
    tempesta di mare morski vihar
    tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

    2. nareč. toča:
    c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

    3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
    la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
    una tempesta di proiettili toča krogel

    4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
    una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

    5. kulin. jušni valjčki
  • tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

    une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
    tempête de neige snežni metež
    lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
    une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
    déchaîner la tempête sprožiti vihar
    la tempête se lève nevihta izbruhne
    qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tempt [tempt] prehodni glagol
    skušati, zavesti (privesti) v skušnjavo, mikati, izzivati, mamiti, zapeljevati, zbujati poželenje; pregovoriti; staviti na preskušnjo

    a tempting offer vabljiva, zapeljiva ponudba
    to tempt Providence skušati, izzivati usodo
    to tempt one's fate izzivati svojo usodo
    I am tempted to... mika me, hoče se mi, sem v skušnjavi, da...
    I was strongly tempted to resist zelo me je mikalo, da bi se uprl
    nothing would tempt me to do it nič me ne bi zavedlo, da bi to storil
    his proposal does not tempt me njegov predlog me nič ne mika
  • tenter [tɑ̃te] verbe transitif poskusiti, (po)skušati; zapeljevati, skušati, spravljati v skušnjavo, mikati, dražiti

    tenter le coup (figuré) poskusiti
    il a tenté de se suicider poskusil je napraviti samomor
    tenter la fortune, la chance poskusiti srečo
    tenter l'impossible poskusiti nekaj nemogočega
    (vieilli) Dieu tenta Abraham Bog je preskusil, dal na preskušnjo Abrahama (njegovo zvestobo)
    vous tentez Dieu (figuré) izpostavljate se velikim nevarnostim (kot da bi zahtevali od Boga, naj naredi čudež za vas)
    tenter le diable izpostavljati (se) skušnjavi
    tenter de convaincre quelqu'un skušati koga prepričati
    ça ne me tente guère to me prav nič ne mika
    je suis bien tenté de ... zelo me mika, da bi ...; nagibljem se k temu, da bi ...
    se laisser tenter par pustiti se zapeljati po, ukloniti se, vdati se
    tenter tout pour réussir poskusiti vse, da bi uspeli
  • tēstāmentum -ī, n (tēstārī)

    1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
    a) calatis comitiis Gell.
    b) in procinctu Ci., Vell.
    c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.

    2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert.
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile
  • that2 [ðæt, ðət] oziralni zaimek (množina that)

    1.
    ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera

    2.
    kar

    all that everything that vse, kar
    the best that najboljše, kar
    much that mnogo (tega), kar
    nothing that nič, kar
    no one that nihče, ki
    the book that I sent you knjiga, ki sem ti jo poslal; ki
    the man that bought the house (tisti) človek, ki je kupil hišo
    the lady that he is acquainted with gospa, s katero se pozna
    it is the ideas that matter ideje so važne
    the fool that he is! takšen bedak!
    grboslovje husband that is to be njen bodoči mož (soprog)
    Mrs. Black, Miss Brown that was pogovorno gospa Black, rojena Brown
    Mrs. Jones that is sedanja gospa Jones
    for the reason that iz razloga, zaradi katerega
    the day (that) I met him na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njim
  • the2 [ɵi:, ɵi, ɵe] prislov
    čim, tem

    the ... the čim ... tem
    the sooner the better čim prej tem bolje
    all the better toliko bolje
    so much the better toliko (tem) bolje
    so much the worse for him toliko (tem) slabše zanj
    so much the more (less) toliko (tem) več (manj)
    the more you get the more you want čim več dobiš, tem več hočeš
    the more so as... toliko več (bolj), ker...
    not any the better nič bolje
  • thing1 [ɵiŋ] samostalnik
    stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
    pogovorno oné, onegá
    množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
    pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

    the thing bistveno, prava stvar
    above all things predvsem
    and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
    for one thing v prvi vrsti, prvo
    the one thing or the other eno ali drugo
    the first thing after prva stvar nato, takoj nato
    every living thing vsako živo bitje
    a dear old thing dobra stara duša
    the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
    oh, poor thing! o, revče!
    before all thing predvsem
    in all things v vsakem oziru (pogledu)
    out of things zunaj dogajanj
    a pretty thing (ironično) lepa stvar
    things person: pravno osebne, premične stvari
    things real nepremičnine, realitete
    things political stvari politike, politične zadeve
    swimming things kopalne stvari potrebščine
    things are improving stvari (stanje) se boljšajo
    things have changed stvari (razmere) so se spremenile
    things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
    the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
    of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
    as things stand kot stvari stojé
    to do the handsome thing by vesti se spodobno do
    to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
    I am not the thing today ne počutim se dobro danes
    I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
    it is not the thing to do to se ne spodobi
    it's one of those things tu se ne da nič napraviti
    it comes to the same thing to pride na isto
    to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
    to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
    to put one's things on obleči se
    to take off one's things sleči se
    to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
    that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
    that's the thing to je (tisto) pravo
    this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
    there's no such thing ni govora o tem
    there was not a thing left nič ni ostalo
  • think* [ɵiŋk]

    1. prehodni glagol
    misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

    2. neprehodni glagol
    misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

    I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
    I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
    I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
    I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
    I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
    he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
    he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
    he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
    only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
    you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
    to think aloud, to think out loud glasno misliti
    to think to o.s. misliti pri sebi
    to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
    to think o.s. clever imeti se za pametnega
    to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
    to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
    to think much of zelo ceniti, spoštovati
    to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
    to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
    to think nothing of podcenjevati, prezirati
    to think scorn of prezirati
    to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
    to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
    think away prehodni glagol odmisliti
  • though, tho' [ðou]

    1. veznik
    čeprav, četudi, dasi

    as though kakor (kot) če
    even though tudi če, pa čeprav
    what though nič za to če, kaj za to, če; (pa) četudi
    what though the way is long? kaj za to, če je pot dolga?
    he was running as though the devil was after him tekel je, kot da bi mu bil vrag za petami
    I shall buy it, even though it should cost a hundred pounds kupil bom to, pa čeprav bi stalo 100 funtov

    2. prislov
    pogovorno (na koncu stavka) seveda, resda, zares; vendar(le), vsekakor

    I wish he were here, though rad bi, da bi on bil tu, seveda
    you knew it, though? ti si to, seveda, vedel'?
  • ti1 (tebe, tebi, tebe, pri tebi, s teboj) du (tebi dir, tebe dich)
    meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tikati se (tiče se)

    1. koga: (biti stvar koga) (jemanden) betreffen, (jemandes) Sache sein; (brigati) (jemanden) angehen (malo wenig, močno viel, nič nichts angehen; kaj se me to tiče! was geht mich das an!)

    2. koga/česa: (zadevati) (jemanden/etwas) anbetreffen, anbelangen; (prizadevati) tangieren

    3.
    kar se mene tiče was mich anbetrifft, menim: ich für meine Person, meinerseits, ich für mein Teil, lahko to narediš: von mir aus

    4.
    kar se tiče … (zastran, v pogledu) hinsichtlich (des)
    kar se tega tiče … diesbezüglich (möchte ich) …
    kar se tiče … -mäßig
    (sil/moči kräftemäßig, teže gewichtsmäßig, razvoja entwicklungsmäßig), in …-sachen, -dingen (denarja in Geldsachen, gospodarstva in Wirtschaftsdingen, vere in Glaubensdingen), -lich (okusa geschmacklich, roka/rokov terminlich)
  • tinker [tíŋkə]

    1. samostalnik
    potujoč popravljač kotličkov, cinar
    figurativno šušmar; šušmarstvo
    figurativno gostilniški politik

    not worth a tinker's damn prebite pare ne vreden
    I don't care a tinker's curse (cuss, damn) mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

    2. prehodni glagol
    krpati, popravljati (kotle); pociniti, grobo popraviti, zmašiti
    neprehodni glagol
    šušmariti, slabo opraviti delo

    to tinker up zakrpati, skrpati, zmašiti
  • tintin [tɛ̃tɛ̃] masculin cingljanje, zvenenje

    tintin! (vzklik ogorčenja, nevolje) kajpak! seveda!
    (populaire) faire tintin de quelque chose biti brez česa, obrisati se pod nosom za kaj
    on va encore faire tintin (figuré) še si bomo zadrgnili pas!
    mais nous, tintin, on n'a rien eu! mi, seveda, nismo dobili nič!
  • Titel, der, (-s, -) naslov; naziv; einen Titel innehaben imeti naslov; Titel ohne Mittel naslov, ki nič ne nese
  • to1 [tu:, tu, tə] predlog
    (osnovni pomen k)

    1.
    (krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

    to arms! k orožju!
    to the right na desno
    from Paris to London od Pariza do Londona
    face to face iz obraza v obraz
    to his eyes pred njegovimi očmi
    next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
    shoulder to shoulder z ramo ob rami
    come here to me pridi sem k meni
    I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
    to go to the post-office iti na pošto
    I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
    he jumped to his feet skočil je na noge
    I told him to his face v obraz sem mu povedal
    to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

    2.
    (časovno) do

    five minutes to two dve minuti do dveh
    to time točno, pravočasno
    to this day do danes
    to the minute do minute (na minuto) točno
    to the last do zadnjega
    to live to a great age doživeti visoko starost

    3.
    (namera, cilj, posledica ipd.)

    as to... kar se tiče...
    to you pogovorno vam na uslugo
    a friend to the poor prijatelj revežev
    to what purpose? čemú?
    to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
    to this end v ta namen
    to my grief sorrow na mojo veliko žalost
    dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
    to the rescue na pomoč
    sentenced to death obsojen na smrt
    that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
    what is that to you? kaj te to briga?
    to come to hand priti v roke, v posest
    here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
    to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
    to tear to pieces raztrgati na kose
    would to God (Heaven)! daj bog!

    4.
    (stopnja, mera, meja)

    to the full do sitega, do mile voije
    to a high degree v veliki meri
    to a great extent v veliki meri, zelo
    to the life točno po življenju
    to a man do poslednjega moža
    to perfection dovršeno
    to a nicety na las
    to a T do zadnje pičice
    to drink to excess čezmerno piti
    they were to the number of 400 bilo jih je 400

    5.
    (pripadnost, posest)

    to my cost na moje stroške
    to my credit v mojo korist (moj plus)
    to the point k stvari (spadajoč)
    heir to his father očetov dedič
    preface to a book predgovor h knjigi
    a victim to influenza žrlev gripe
    designer to a firm risar pri neki firmi
    he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
    he took her to wife vzel jo je za ženo
    that is all there is to it to je vse in nič več

    6.
    (odnos, razmerje)

    aversion to s.th. odpor do česa
    in comparison to v primeri z
    nothing to... nič v primeri z...
    to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
    to my feeling po mojem občutku
    to my knowledge kolikor jaz vem
    to my taste po mojem okusu
    to my mind po mojem mnenju
    to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
    the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
    5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
    ten to one deset proti ena
    three to dozen tri na ducat

    7.
    (rabi za tvorbo dajalnika)

    he explained it to me razložil mi je to
    it seems to me zdi se mi
    she was a good mother to him bila mu je dobra mati

    8.
    (za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

    much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
    the time to learn čas za učenje
    to be or not to be biti ali ne biti
    I want to go želim (hočem) iti
    she came to see me obiskala me je
    there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
    what am I to do? kaj naj naredim?
    he was seen to fall videli so ga, kako je padel
    we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
    to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

    9.
    (kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

    I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
    I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)