Franja

sopruso m nasilstvo, nasilje:
commettere un sopruso a zagrešiti nasilje nad
subire un sopruso biti žrtev nasilja, trpeti nasilje

sorrow¹ [sɔ́rou] samostalnik
skrb, bol, žalost (at ob, nad, for zaradi)
kes; gorjé, bridkost, bolest, tarnanje, tožba

much sorrow, many sorrows mnogo gorja (smole, nesreče, trpljenja, žalosti)
to my sorrow na mojo žalost
to be in sorrow žalostiti se, žalovati
two in distress make sorrow less v dvoje se žalost laže prenaša

sovražnikov (-a, -o) svoj. prid. k sovražnik; Feind(es)- (položaj die Feindstellung, dežela das Feindesland, ladja das Feindschiff, postaja der Feindsender, propaganda die Feindpropaganda)
priti v sovražnikove roke in Feindeshand fallen
let nad sovražnikovovim ozemljem vojska, letalstvo der Feindflug

spectō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. speciō -ere)

1. gledati, pogledati (pogledovati), zreti, ozreti (ozirati) se, ogledati (ogledovati) (si, se), razgledati (razgledovati) se, opazovati, (pre)motriti: Afr. ap. Isid., Ter., Varr., Lact. idr., quam magis specto, minus placet mihi hominis facies Pl., oculi spectando (sc. mi) dolent Pl., spectare intro, quoquo Pl., spectatumne venimus? L., alte spectare Ci. kvišku gledati ali (pren.) visoko meriti, za visokim stremeti, imeti visoke cilje, specta me modo Pl., ut spectare aliquid velimus et visere Ci., vultum nati, terram O., quem forum omne spectat H., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H. da strmi nad teboj (da te občuduje) tisoč oči, spectat oculis devorantibus draucos Mart. upira poželjive oči v … , poželjivo zija v … , Zoroaster primus siderum motus diligentissime spectasse dicitur Iust., Africa haec maxime spectat Plin. v Afriki se to najbolj opaža; spectare ad dextram Pl., huc ad me specta Pl., spectabat ad Io O., domus, quae spectat in nos solos Ci., cum omnes in unum spectent (pren.) Ci. obračajo oči nanj edinega, upirajo poglede le vanj, spectare in omnem partem poli Sen. tr.; specta, quam arte dormiunt Pl., spectandum, ne cui anulum det Pl., saepe tui specto, si sint in litore passus O.; z inf.: spectet currere Gangem Sen. tr., minaces ire per caelum faces specta Sen. tr.; brezos.: cum plausu congregari feros (sc. pisces) ad cibum adsuetudine in quibusdam vivariis spectetur Plin.; occ. (z drugimi) gledati igro (igre) ali igralca (borca) v gledališču (cirku(su)), biti navzoč (biti prisoten, prisostvovati) pri igri (igrah); abs.: Q. idr., matronae tacitae spectent Pl., magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., spectatum veniunt, veniunt spectentur ut ipsae O.; z obj.: nullam (sc. fabulam) aeque invitus specto Pl., spectare Megalesia, gladiatores Ci., poëmata Pupi, ludos H., ludos spectatum ire N., spectare Circenses, pugiles Suet., fabula spectata H. ki so jo že enkrat gledali (videli) = že prikazana, že uprizorjena; z inf.: spectavi iam pridem comicos ad istum modum sapienter dicta dicere Pl.; od tod subst. pt. pr. spectantes -ium, m gledalci, gledalstvo, občinstvo, publika, publikum: L.

2. metaf.
a) preizkušajoč (po)gledati, ogledati (ogledovati) si, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati: cui nunc hoc (sc. argentum) dem spectandum, scio Pl., spectatur in ignibus aurum O.; pren.: hunc igni spectatum arbitrantur Ci. da je dal skozi (= prestal) preizkušnjo v ognju, da je preizkušen v ognju.
b) (po)gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, (pre)motriti, premotrivati, opaziti (opazovati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), (pre)tuhtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): specta rem modo Pl. toda le čakaj (kot grožnja), audaciam meretricum specta Ter., spectare caeli signorum ordinem et pulchritudinem Ci. ap. Non., voluptates procul spectare (naspr. propter intueri) Ci., si spectanda causa est Ci., alterius spectare laborem Lucr.; occ. (po)gledati, ozreti (ozirati) se na kaj, imeti kaj pred očmi, upoštevati kaj, v poštev (ozir) vzeti (jemati) kaj: sive verba sive rem spectare vultis Ci., in philosophia res spectatur, non verba penduntur Ci., in iudice spectari debet et fortuna et dignitas Ci., spectare tempus C., hoc spectans C., spectare victoriam Q., spectare ad delectationem Varr., ad suam magis ille gloriam quam ad salutem rei publicae spectarat Ci., si ad vitulam spectas V.; z odvisnim vprašanjem: quid deceat vos, spectare debetis Ci., non spectandum est, quid dicat Ci.
c) presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), preceniti (precenjevati), sklepati na kaj, glede koga, česa: animum tuum ex animo spectavi meo Ter., ex meo otio tuum specto Ci. ep., nemo illum ex trunco corporis spectabat Ci., non igitur ex singulis vocibus philosophi spectandi sunt Ci., neve haec nostris spectentur ab annis V., spectemur agendo O., rem, non hominem spectari oportet Corn., beneficium a deteriore parte spectare Sen. ph.; occ. preizkusiti (preizkušati): in dubiis hominem spectare periclis Lucr.; sicer večinoma kot adj. pt. pf. spectātus 3, gl. spodaj.
d) (o osebah) gledati, ozirati se po čem, gledati na kaj, misliti na kaj, iskati kaj, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, stremeti, težiti za čim, k čemu, hlepeti za čim, po čem, želeti kaj, meriti na kaj, usmeriti (usmerjati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu: magna, mores, ea, quae sunt in usu vitaque communi Ci., commune bonum Lucr., locum probandae virtutis suae spectare C. ozirati se za priložnostjo = iskati priložnost, gratiam victoris L., hominis … iam Alexandri opes spectantis Cu., qui fortunam belli spectaverant Cu., spectare defectionem L. ali arma (boj) L., Cu. ali fugam Cu. ali nihil nisi fugam Ci. ep. misliti na … : z ad: ad imperatorias laudes ali ad imperatoris artes spectare Ci., plebs ad defectionem spectat L., gens ad rebellionem spectat L., mulier ab scelere ad aliud scelus spectat L.; s finalnim stavkom: spectavi semper, ut tibi possem esse coniunctus Ci. ep., haec spectans, ut … C.
e) (o stvareh) meriti kam, na koga, kaj, (do)tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj, spadati h komu, k čemu, nanašati se na koga, kaj, biti povezan s kom, čim, biti v zvezi s kom, čim: hoc longe alio spectabat N., quo id spectat? Ci., quo igitur haec spectat oratio? Ci., quorsum haec spectat omnis oratio? Ci., ad te spectat oratio mea Ci., consilia ad salutem sociorum spectaverunt Ci., ea non tam ad religionem spectant Ci., spectare ad ius Ci., ad hanc emptionem duo genera agrorum spectant Ci., prima et media verba spectare debent ad ultimum Ci., quod spectet … ad bene beateque vivendum Ci.; nostra consilia in sempiternum tempus spectare debent Ci.; solvendi necessitas debitorem spectat Dig.; s finalnim stavkom: res eo spectat, ut non videamini esse contenti Ci.; occ. nagibati se k čemu, obračati se k čemu, iti v smeri česa, kazati na kaj, nakazovati kaj: ad interregnum spectat res Ci. ep., si ad perniciem patriae res spectabit Ci., ad arma spectare L., nonne videtis … rem ad seditionem spectare? L., parva ex re ad rebellionem res spectare videbatur L.
f) gledati, biti obrnjen, ležati, stati, biti v smeri proti čemu (poseb. o mestnostih): Graeciam spectare Ci. ep., L., cum dixisset sepulchrum dirutum proram spectare L., Acarnania solem orientem spectat L., qua parte (sc. Creta) spectat orientem S. ap. Serv., orientem spectantes terrae Cu., quae (sc. ora) spectat aestivum orientem Plin., occidentem spectare Cu., e quibus haec (sc. ianuae frons) populum (nam. publicum proti ulici) spectat at illa Larem O.; s praep.: ager, qui in ventum Favonium spectet Varr., spectare in meridiem Ca., munitiones non in urbem modo, sed in Etruriam etiam spectantes L., in exteriorem partem spectare Cels., in ea parte, quae ad fretum spectaret Ci., quae pars collis ad orientem solem spectabat C., spectare ad orientem Vitr., ad meridiem C., Aquitania … spectat inter occasum solis et septemtriones (= proti severozahodu) C., vestigia … omnia te adversum spectantia H.; z adv.: introversus spectant … vestigia Luc. ap. Non., nulla retrorsum (sc. spectantia vestigia) H., villae, quo spectent porticibus Varr., ut pili sursum spectent Cels., retro spectare Cels., ut ora eorum deorsum spectent Col.; meton. o ljudstvih: sedem in meridiem versam Arabes spectant Cu., Belgae … spectant in septemtrionem et orientem solem (proti severovzhodu) C. — Od tod adj. pt. pf. spectātus 3

1. viden: contra spectatam rem S. zoper očitno(st).

2. izkušen, preizkušen (preskušen), zanesljiv, dokazan, zanesljivo (preizkušeno, dokazano) pošten: servus Ter., homo Ci., vir Ci., Gell., bello spectata iuventus V., adulescentia Luc. ap. Non., Ci., fides O., fides spectata et cognita Ci., virtus Ci., H., integritas Ci., spectatae integritatis vir L., spectata castitas L., pietas V., O., spectata in bello fortitudo Cu., spectatissimum sit L.; z gen.: sui spectatior Amm.; z ACI: mihi satis spectatum est Pompeium malle S.

3.
a) (o ljudeh) ugleden, odličen, izvrsten, vrl, pošten, vreden spoštovanja, spoštovan, hvalevreden: viri Pl., Ci., honestissimus et spectatissimus vir Ci., spectatissimi viri Ci. ep., spectatissima femina Ci.; z inf.: quo non spectatior alter voce movere fora Sil. ni znal bolje.
b) (o stvareh) vreden ogleda, izvrsten, znamenit, znan: artificium, naves Plin., paeninsula spectatior Plin., laurus spectatissima, spectatissimum insigne Plin. — Adv. le v superl.: spectātissimē florere Amm. prekrasno, rebus spectatissime ministrat Amm. zelo (res) izvrstno.

spogledováti se (koketirati) to flirt, to play the coquette, to coquet; to flirt

spogledováti se nad to take offence at, to be scandalized by
ljudje so se spogledovali nad njenim vedenjem people took offence at (ali were scandalized by) her behaviour

spotákniti to trip (someone) up

skušal me je spotákniti he tried to trip me up
spotákniti se to stumble (ob against, čez over); to trip (ob, nad over); to make a false step; to catch one's foot; to falter
spotákniti se ob kamen to trip over a stone

spotákniti hacer tropezar; trompicar

spotakniti se tropezar (ob, nad con, en); dar un tropezón, dar un traspié; trompicar

spotíkati hacer tropezar; trompicar

spotikati se tropezar; fig escandalizarse (ob, nad de, con)
spotikaje se a tropezones

spotíkati (se) ➞ spotakniti (se)

spotíkati (se) se ob, nad (figurativno) to take umbrage at, to take offence at; to be scandalized at, to find fault with something
mnogi so se spotikali nad njegovim vedenjem many people took offence at his behaviour, his behaviour scandalized many people

spozabíti se s'oublier

spozabiti nad kom porter la main sur quelqu'un, frapper quelqu'un
spozabiti nad čim faire main basse sur quelque chose, se rendre coupable de détournements
spozabiti s kom (spečati se) s'accointer (ali se commettre) avec quelqu'un

spozabi|ti se (-m se) die Beherrschung über sich selbst verlieren, sich vergessen (kako si se mogel tako spozabiti, da …? wie konntest du dich so weit vergessen, … zu …?); sich hinreißen lassen zu
spozabiti se nad sich vergehen an/gegen
spozabil se je in udaril ihm ist die Hand ausgerutscht

spozábiti se (-im se) | spozábljati se (-am se) perf., imperf. refl. perdere la padronanza di sé; mancare, prevaricare:
spozabiti se nad kom mettere le mani addosso a qcn.
spozabljati se z vsakim moškim darsi al primo che capita, farsela con tutti

správiti (shraniti) conserver, garder, réserver, mettre de côté, donner (ali laisser, prendre) en garde, mettre en dépôt ; (pridelke) rentrer, engranger ; (pobotati) réconcilier, raccommoder

spraviti se proč s'en aller, familiarno débarrasser le plancher, décamper
spraviti koga na beraško palico réduire quelqu'un à la mendicité, mettre quelqu'un sur la paille
ne spraviti besede iz ust rester bouche close (ali cousue)
na dan spraviti mettre au jour, faire (ap)paraître, sortir
v nevarnost spraviti mettre en danger (ali en péril), porter atteinte à
na noge koga spraviti relever quelqu'un, aider quelqu'un à se relever
v obup koga spraviti mettre quelqu'un au désespoir, désespérer quelqu'un
s poti, proč spraviti mettre à l'écart (ali de côté), faire disparaître
v skladišče spraviti emmagasiner, entreposer, stocker
v sramoto koga spraviti faire honte à quelqu'un, couvrir quelqu'un de honte
pod streho spraviti (stvari) mettre, ranger, serrer, caser, (osebe) héberger, loger, abriter, mettre à l'abri
na varno spraviti mettre en sûreté (ali en sécurité, à couvert, à l'abri)
spraviti se s kom se réconcilier avec quelqu'un
spraviti se nad koga s'attaquer à quelqu'un

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

spustíti (dol) (a)baisser, laisser tomber (ali échapper) , (faire) descendre

spustiti se descendre, se laisser glisser, (letalo) descendre, atterrir
spustiti se na kolena tomber à genoux
spustiti se v kaj s'engager, s'embarquer dans quelque chose, familiarno se fourrer dans quelque chose
spustiti se za kom se lancer à la poursuite de quelqu'un, donner la chasse à quelqu'un, familiarno courir après quelqu'un
spustiti noter faire entrer
spustiti čoln v vodo mettre une embarcation (ali un canot, une chaloupe) à l'eau (ali à la mer)
spustiti plen lâcher la proie
spustiti psa nad koga lâcher un chien contre quelqu'un
spustiti se v tek se mettre à courir

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)

stöhnen stokati, zastokati; ječati, zaječati; stöhnen unter/über pritoževati se nad