Franja

spustíti (dol) (a)baisser, laisser tomber (ali échapper) , (faire) descendre

spustiti se descendre, se laisser glisser, (letalo) descendre, atterrir
spustiti se na kolena tomber à genoux
spustiti se v kaj s'engager, s'embarquer dans quelque chose, familiarno se fourrer dans quelque chose
spustiti se za kom se lancer à la poursuite de quelqu'un, donner la chasse à quelqu'un, familiarno courir après quelqu'un
spustiti noter faire entrer
spustiti čoln v vodo mettre une embarcation (ali un canot, une chaloupe) à l'eau (ali à la mer)
spustiti plen lâcher la proie
spustiti psa nad koga lâcher un chien contre quelqu'un
spustiti se v tek se mettre à courir

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)

stöhnen stokati, zastokati; ječati, zaječati; stöhnen unter/über pritoževati se nad

stòlp tower; (cerkveni) steeple, church tower

babilonski stòlp biblija tower of Babel
stražni stòlp watch tower
razgledni stòlp outlook tower
Eiffelov stòlp the Eiffel Tower
poševni stòlp v Pisi the leaning Tower of Pisa; (pri šahu) rook, castle
konica stòlpa spire, (top of) steeple
kronan s stòlpom surmounted with a steeple, pesniško steepled, steeplecrowned
opremljen s stòlpom (zgradba) steepled
iti na stòlp to go up the tower
kot stòlp se dvigati nad čem to tower over something
vrtalni stòlp (na nafto) derrick

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

stopínja footstep, footprint, footmark; step; (stopnja) degree

hoditi po stopínjah koga to tread in someone's footsteps, (figurativno) to follow someone's example
on gre po mojih stopínjah he is following in my footsteps
sekati stopínje v led to cut steps in the ice
10 stopínj nad (pod) ničlo 10 degrees above (below) zero

stopínja huella f pisada f ; (stopnja) grado m

Celzijeva stopinja grado centígrado
30°C 30 grados centígrados
stopinja mraza grado m de frío (ali bajo cero)
5° pod (nad) ničlo 5 grados bajo (sobre) cero
dolžinska (širinska) stopinja grado de longitud (de latitud)
toplotna stopinja grado de calor (ozir. de temperatura)
iti po stopinjah koga (fig) seguir las huellas (ali las pisadas) de alg

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

brez strehe (fig) sin domicilio
opečna streha tejado m
ravna streha azotea f
premična streha techo corredizo
imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
domača streha tejado paternal
streha iz skodel techo de ripia(s)
slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
skrilnata streha techo de pizarra
streha iz vejevja in listja techo de ramaje
kupolasta streha cúpula f
steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
dvokapna streha tejado m de dos vertientes
streha iz trstja tejado m encañizado
streha na zatrep tejado m de copete
stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces

strésati, strésti secouer, agiter , (glavo) hocher, (é)branler ; (sadje z drevesa) faire tomber (en secouant un arbre)

stresati se trembler, frissonner, frémir
stresati koga iz spanja secouer quelqu'un pour le réveiller, réveiller quelqu'un en le secouant
jezo stresati nad kom passer (ali décharger) sa colàre sur quelqu'un
pred uporabo stresti! agiter avant de s'en servir!

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stúd dégoût moški spol , répugnance ženski spol , nausée ženski spol , écœurement moški spol

zbujajoč stud nauséabond, écœurant
občutiti stud ob, nad éprouver du dégoût pour (quelque chose)

stúd asco m ; repugnancia f ; hastío m ; náuseas f pl

zbuditi stud dar asco, dar náuseas, repugnar
zbujajoč stud asqueroso, repugnante, repulsivo; nauseabundo
občutiti stud ob, nad tener asco (ali aversión) a, sentir repugnancia hacia