Franja

dēspērō -āre -āvī -ātum

1. nad kom, nad čim obupa(va)ti, odreči se upanju, slovo dati upanju (upu), nehati upati, ne več upati; abs.: subdiffidere coepi; postea vero desperavi Ci. ep., non desperamus Q.; s praep.: de re publica Ci. ep., de exercitu Ci., de se Ci., Lact. sam nad sabo obupa(va)ti, de officio imperatoris, de Italicis commeatibus C., de summa rerum L., desperatum esse de re publica L.; Gabinium … a (glede na) senatu … desperasse Ci.; in (nad) ecclesia tua prorsus desperabam Aug.; z dat.: saluti Ci., sibi (= de se) Ci., C., desperans rebus tuis (nad … položajem) Ci., oppido (da bi obdržal mesto) Ci., armis Fl.; z abl.: pericula, quibus desperaverat Vell. zaradi katerih je obupal; z inf.: quā posse frui desperat O.; pesn. z NCI: cur ego desperem fieri sine coniuge mater? O.; pogosteje z ACI: desperant id se consequi posse Ci., d. se quae regi pollicitus esset praestare posse N., non desperat (rem) impetrari posse L., desperato (absolutni abl., nekateri berejo desperati) regionem … posse retineri Cu.; occ. nad bolnikom obupa(va)ti: desperantibus de eo medicis Q.

2. trans. nad kom, nad čim obupa(va)ti, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati): pacem Ci. ep., honorem Ci., honores, quos quietā re publica desperant Ci., d. id Corn., voluntariam deditionem L., quae ceteri desperaverint Cu.; pogosto v pass.: sive restituimur sive desperamur Ci. ep., desperari a se ipso Ci. sam nad sabo obupa(va)ti, essent illi desperandi Ci., huius salus desperanda est Ci., ab omnibus desperatus Ci. od vseh za izgubljenega štet, desperatis rebus Ci., C. ali desperatā salute C. v obupu, v obupnem položaju, desperatis legibus et iudiciis Ci., desperatis rebus provinciarum N. obupavši zastran provinc, desperatis campestribus locis C. ker so izgubili vsako upanje, da bi utrdbe v ravnini mogli zavzeti z napadom, desperato auxilio L., nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H. — Od tod adj. pt. pf. dēspērātus 3

1. obupen, brezupen, izgubljen, nesrečen; (o osebah): homines C., o desertum hominem, desperatum, relictum Ci., exercitus conlectus ex senibus desperatis Ci., eos desperatos vocant Lact. (o mučenikih); (o stvareh): res N., pecuniae, rei publicae morbi Ci., haec nunc multo desperatiora Ci., desperatissimo perfugio uti Ci., homines desperatae factionis Min. (o mučenikih); adv. dēspērātē brezupno: non d. sollicitus, vulnus … desperatius dolebat Aug., desperatius aegrotare Cassian.; occ. (o bolniku) brezupno bolan; v pl. subst. dēspērātī -ōrum, m: Ci. ep.; pren. (o državi): aegrotans ac prope desperata res publica Ci. ep.

2. nepoboljšljiv, ničvreden, zavržen: desperatissimus ille latro Ap.

despoblar [-ue-] razljuditi; opustošiti, v puščavo spremeniti

despoblarse (de gente) razljuditi se (mesto)

Dēsudāba -ae, f Desudaba, mesto v Trakiji: L.

dētrăctiō (tudi dētrāctiō) -ōnis, f (dētrahere)

1. odvzetje, odtegnitev, prikratitev: detractio aut adpetitio alieni Ci., cuius loci detractionem fieri velit Ci. ep. katero mesto bi si rad pridržal, adiectiones et detractiones (cuneorum) Vitr.

2. occ.
a) odškrnjenje: illa enim ipsa efficiuntur detractione Ci.
b) odstriženje: capillorum Cael.
c) medic. odvajanje, iztrebljanje, poseb. driska: cibi Ci., humoris Cael., sanguinis Cels., Plin., Q., Cael. puščanje krvi, tudi samo detractio Cels. in v pl. detractiones Vitr., Plin.

3. pren.
a) arhit. odvzetje, zmanjšanje, večinoma v pl.: ut ingenio et acumine de symmetriis detractiones et adiectiones fiant Vitr.
b) gram. α) izpust črke ali zloga, prikratitev za črko ali zlog: Q. (I, 5, 14). β) izpust besede, elipsa: Q. (I, 5, 38). γ) izpah črke, elizija: Isid.
c) olajšanje, znebitev: doloris Ci., Gell.

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

devōto

A) agg.

1. vdan, privržen; zvest:
devoto alla tradizione privržen izročilu
devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

2. pobožen:
luogo devoto posvečeno mesto
libro devoto molitvenik

B) m (f -ta)

1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
i devoti della Vergine častilci Device Marije

2. vdana, zvesta oseba

deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident

dežêlski country; rural

dežêlski časopis country newspaper
dežêlsko dekle country girl
dežêlski pismonoša country postman, pl -men, ZDA rural carrier
dežêlsko mesto country (ali provincial) town, ZDA (majhno) tank town
dežêlski plemič (country) squire
dežêlsko plemstvo provincial nobility, (nižje) landed gentry
dežêlsko posestvo landed property, landed estate
dežêlski posestnik landowner, ZDA landholder
dežêlsko prebivalstvo rural population
dežêlski zdravnik country doctor
dežêlski župnik country parson

deževati glagol
1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az esőČe bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporozNaenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
Obsodbe dežujejo z leve in desne. ▸ kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

Diacira -ae, f Diakira, mesto v Mezopotamiji: Amm.

Dicaearchēa in Dicaearchīa -ae, f (Δικαιάρχεια) Dikajarheja, starodavno mesto v Kampaniji, imenovano po ustanovitelju Dikajarhu ali Dikarhu (pozneje Puteoli): Plin., P. F. — Od tod preb. Dicaearche͡is -ĕum, m (Δικαιαρχεῖς -έων) Dikajarhejci: Luc. ap. P. F.

Dictynna -ae, f (Δίκτυννα, po ljudski etimologiji iz δίκτυον mreža) Diktina,

1. vzdevek Artemide kot boginje lova: O., Stat. Od tod subst. Dictynnēum -ēī, n (Δικτυννεῖον) Diktinej, Artemidino svetišče pri Šparti: L.

2. Nimfa Britomarta (Britomartis). Kalimah jo tako imenuje zato, ker je v begu pred Minojem skočila v mreže, Strabo pa jo imenuje po gorovju Dikti: Ps.-V. (Ciris).

3. mesto na Kreti: Mel. Od tod adj. Dictynnaeus 3 diktinski: mons Dictynnaeus (= τὸ Δικτύνναιον) Plin. Diktinsko pogorje na severozahodni obali Krete.

Dimallum -ī, n Dimal, mesto v Dalmaciji ali Iliriji: L.

dímast smoky

dímasto mesto a smoky city
dímast ogenj a smoky fire

dinanzi

A) avv.

1. spredaj:
levati dinanzi! izgini!, poberi se!

2. prej:
vedere dinanzi predvidevati

B) prep.
dinanzi a pred

C) agg. invar. spredaj; prej:
il posto dinanzi mesto spredaj
il giorno dinanzi dan prej

Diniae -ārum, f (Δινιαί) Dinije, mesto v Veliki Frigiji: L. Od tod adj. Diniēïus 3 (Δινιέϊος) dinijski: incola O.

Dionȳsopolis -is, f (Διονυσόπολις) Dionizopola, mesto v Trakiji: Mel.

Dioscorias (Mel.) ali Dioscūrias (Plin.) -adis, f (Διός κοριάς) Dioskoriada, Dioskuriada, mesto v Kolhidi.

Diospolītānus 3 (Διόσπολις, Zevsovo mesto) diospolski: synodus Hier.