Franja

distorsion [-tɔrsjɔ̃] féminin izkrivljenost, izkrivljenje; figuré neuravnovešenost

distorsion entre l'offre et la demande neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem

distrahō -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. narazen vleči (trgati), raztrga(va)ti, trgati, (na silo) razstaviti, razdreti: Lucr., C., d. aliquem equis Varr. fr., corpus … , quod dirimi distrahive non possit Ci., iam corpus distrahendum dabis L., turbatis distractus equis (Hippolytus) V., distracta in diversum actis curribus membra Sen. ph., quadrigis religari et in diversa distrahi Aur. razčetverjen biti, vallum distrahere et dirripere L., d. saxa Sen. ph. razgnati; pesn. (zevgma): d. (alicui) comam … , lumina … , genas O., razmršiti lase … , razpraskati oči … , razmrcvariti lica; pren.: haud fallebat Tiberium moles cognitionis quāque ipse famā distraheretur T. kako ga obrekujejo.

2. occ.
a) raztegniti (raztezati), razširiti (razširjati), osamiti (osamljati), (raz)deliti, razkropiti: turmas T., Caecinam cum quadraginta cohortibus Romanis distrahendo hosti … misit T., familiarissimos fuga distraxit Ci., d. hostem Fl., populus Romanus per diversa terrarum distractus Fl.; med.: Pompeius suis praedixerat, ut Caesaris impetum exciperent neve se loco moverent aciemque eius distrahi paterentur C., Euphrates distrahitur ad rigua, in paludes Plin. se deli, se razteka.
b) narazen spraviti, (raz)ločiti: non prius distracti sunt (pugnantes), quam alterum anima relinqueret N.
c) koga imetje razsipati, razmeta(va)ti, zapravljati: quom absenti hic tua res distrahitur tibi Pl., non hercle minus distrahitur cito Pl.
č) drž.pr. (posamično) (raz)prodajati, s prodajo razkosati, na dražbi proda(ja)ti: dividant … distrahant Luc. ap. Non., quanto quis obaeratior, aegrius distrahebant (agros) T., coëmendo quaedam, tantum ut pluris postea distraheret Suet., d. bona Gell., merces Iust., modico (za zmerno ceno), viliori, vilissimo d. aliquid Icti.
d) gram. med dvema besedama (v verzu) zev (hiatus) dopuščati, dve besedi z zevom izgovarjati: voces Ci.

3. pren.
a) zveze razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), ukiniti, razpustiti, razgnati: amorem Ter., quae sententia omnem societatem distrahit civitatis Ci., haec naturā cohaerentia distraxerunt Ci., d. concilium Boeotorum L., societatem cum aliquo Sen. rh., collegia (zadruge) Sen. ph.; occ. (osebe) razdvojiti (razdvajati), spreti; v pass. razdvojiti se, spreti se: distrahi cum filio Ci., Pompeium et Caesarem perfidiā hominum distractos (sprta) rursus in pristinam concordiam reducas Balbus in Ci. ep.
b) kaj ubraniti, preprečiti, brezuspešno narediti: subicitur etiam L. Metellus, … qui hanc rem distrahat C.
c) prepire poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): controversias Ci., Suet.
č) na razne strani vleči (nagibati): feror, differor, distrahor Pl., obsessos hinc fides, inde egestas inter decus ac flagitium distrahebant T. tu je bilo pomanjkanje vzrok, da so … omahovali med … , cum Tiberium anceps cura distrahere, vine militum servum suum coërceret, an … T. ko je … nagibala sem in tja; v pass. tudi = omahovati, kolebati: in deliberando animus in contrarias sententias distrahitur Ci., cum Tiridates … distrahi consiliis, iret contra an … T., in subtilitatem inutilem distrahi Sen. ph. izgubljati se v nepotrebne malenkosti; distrahi (abs.) Ci. v dvome zaiti; v pomenu vznemiriti (vznemirjati): distrahi litibus, ancipiti contentione Ci., multiformibus curis Amm.; v pomenu raztrositi, razcepiti (razcepljati): eius (oratoris) industiam in plura studia distrahere Ci., d. rem publicam L., T., si matrimonium Liviae velut in partes domum Caesarum distraxisset T.

4. odtrg(ov)ati, iztrg(ov)ati, odtegniti (odtegovati), odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), na silo ločiti: d. aliquem a complexu suorum Ci., qui a me mei servatorem capitis … distrahat Ci., ab eis membra citius distrahi posse Ci., illam a me distrahit necessitas Ter., d. socium a rege, socius a me distractus Ci.; med. odtrgati se, ločiti se: non potui ab illo tam cito distrahi Sen. rh., ne vi distrahitur anima a corpore Sen. ph.;
a) pren. ut enim sapientiam, temperantiam, fortitudinem copulatas esse docui cum voluptate, ut ab ea nullo modo nec divelli nec distrahi possint, sic … Ci.
b) occ. koga komu odtujiti (odtujevati): quid ego illum ab eo distrahere conarer? Ci. — Od tod adj. pt. pf. distrāctus (distrăctus) 3 razdeljen, raztresen: divisior inter se ac distractior actus Lucr.; pren. zaposlen: tamquam distractissimus ille tantorum onerum mole Vell. vsestransko zaposlen.

distribuir [-uy-] do-, raz-deliti; razširiti, raztresti; podeliti (nagrade učencem); porazdeliti (pisma)

distribuirse biti pravilno dodeljen, razdeljen
distribuir entre muchos razdeliti med mnoge

distribuō -ere -buī -būtum

1. (po)razdeliti (porazdeljevati), podeliti (podeljevati): argentum Ter., pecunias exercitui C., pecunias in (med) singulos iudices T., summulas minutas flentibus servis Sen. ph., frugibus in orbem terrarum distributis Ci., d. equos Germanis C., pecus viritim C., pecora Cu., ex reliquis captivis toto (dat.) exercitui capita singula C., latius exercitum C. porazmestiti, naves quaestori ali hiberna exercitui C. odkazati, frumentum (pecunias) civitatibus C. ukazati, da dobavijo žito (da plačajo), circum familias conventus Campaniae custodiae causā (= ut costidirentur) distribuit C., decrevere, uti gladiatoriae familiae Capuam et in cetera municipia distribuerentur S., d. milites in supplementum Cu., milites in legiones C. ali naves in legiones T. legijam dodeliti, cohortes T., togas Suet., Poenorum arma inter suos Front., milites in colonias Iust.; sanguinem in corpus Ci. po telesu razlivati.

2. na dele razdeliti (razdeljevati), razvrstiti (razvrščati): populum in quinque classes Ci., bipertito classem distributam fuisse Ci., d. sese in duas partes, suas quoque copias in tris partes distribuunt, copiis in tris partes distributis C., populum … Romulus in partes distribuit duas O., d. pueros in classes Q., copias in hunc numerum Cu., tirones in (per) numeros Plin. iun. nabirati, vpisovati za vojaščino, legiones provinciatim Suet.

3. pren. logično ali prav razdeliti (razdeljevati), prav urediti (urejati), prav uravna(va)ti: partitionem Ci., meministis me ita distribuisse initio causam: in crimen … et in audaciam Ci., sin … haec partibus distributa sunt Ci., d. vitae opera Sen. ph., negotia Suet. Od tod adj. pt. pf. distribūtus 3, adv. -ē prav razdeljen, prav urejen, prav uravnan, v pravem redu: expositio Ci., in distributis supposita ratio Q., an schema sit distributis subiecta ratio Q., distribute scribere, distributius tractare Ci.

distringo -ere -strīnxī (po drugih strĭnxī), -strictum

I.

1. narazen vleči, raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti: radiis rotarum districti pendent V. visijo razpeti na platiščih, patibulo pendēre districtum Sen. ph., alii alligati sunt, alii astricti, alii districti quoque Sen. ph.; pren.: districtus enim mihi videris esse Ci. ep. da si kakor razpet na natezalnico = da si neodločen, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H. med skrbmi razpet muke trpeti.

2. pren.
a) (sovražnika, sovražne čete) raztegniti, razdeliti, osamiti, razcepiti (razcepljati), (sovražniku) na več mestih hkrati opravka da(ja)ti: populatione maritimae orae copias regias L., Hannibalem in Africam mittere ad distringendos Romanos L., inter proelia postquam distringi Therona videt Sil. = da je Teron s te in z one strani napaden, Romanum a tergo d. Fl.; podobno: urbem incendiis d. Fl. na raznih krajih zažgati (da se ne ve, kje gasiti).
b) duševno koga vsestransko zaposliti, ovirati, motiti, vznemirjati: multarum rerum distringit aliquem varietas Ph., rusticos cura distringat Plin., (mens) spe, curis, labore distringitur Q., nulla distringente atque alio ducente causā Q., distringit animum liberorum multitudo Sen. ph., d. aliquem (Iovem) votis Plin. iun. obsipati, quem partim publica, partim amicorum officia distringunt Plin. iun., officio distringor Plin. iun., Scipionem oppugnatione d. Front., discordia, quā consensus Romanorum distringeretur Front. ki bi motila složnost Rimljanov; toda: vates varia interpretatione curam distrinxerant Cu. so bili napeli njegovo skrb. Sicer večinoma v pt. pf. districtus 3

1. vsestransko zaposlen, z vseh strani zavzet: Amm., iudicio districtus, vos ancipiti contentione districti Ci., me a causis districtiorem Ci. ep., hic tantus vir tantisque bellis districtus N., imperium circa mala sua districtum Fl.

2. strog: d. officium Traian. in Plin. iun. ep.

— II. z vseh strani zadrgniti (zadrgovati) = tesno obda(ja)ti, utesniti (utesnjevati): corona multiformis variis floribus sublimem distrinxerat verticem Ap., habitationibus deos habere districtos Arn.

Opomba: Distringō, districtus je pogosto soobl. za dēstringō, dēstrictus.

dīventilō -āre (—) -ātus raztrositi, raznesti (raznašati); pren.: diventilatis in (med) vulgus opinionibus Tert.

divide¹ [diváid]

1. prehodni glagol (with)
deliti (in, into v; between, among med)
razdeliti (from)
ločiti; razmejiti (through)
krčiti pot

2. neprehodni glagol
biti deljiv (brez ostanka), (raz)deliti, cepiti se
parlament glasovati

to divide the Parliament (ali House) dati na glasovanje v parlamentu; glasovati

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

divin, e [divɛ̃, in] adjectif božji, božanski, božanstven; prelep, nebeški; zelo prijeten; masculin nekaj nadnaravnega

la divine Providence (religion) božja previdnost
le divin enfant Jezušček
le divin Messie, le divin Sauveur (religion) Kristus
bonté féminin, justice féminin divine božja dobrota, pravičnost
divine beauté božanska lepota
le divin Achille božanski, med bogove prišteti Ahil
service masculin divin (religion) služba božja
il fait un temps divin čudovito lepo vreme je

diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
la route se divise cesta se razcepi
leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!

dīvīsiō -ōnis, f (dīvidere)

1. (raz)delitev: bipartita Varr., orbis terrae S., in divisione Numidiae S., d. regni inter fratres Iust.; sramotilno = oskrunitev: Ci. ep. (IX, 22, 4), Q. (VIII, 3, 46); occ.
a) mat. delitev: binaria (z dvema) Aug., numeri Boet.
b) fil. in ret. razdelitev = razvrstitev: d. Panaeti Ci., officii Ci., d. tripertita Ci., quadripertita fuit d. tua Ci., d. verborum Q.; od tod tudi sklepanje, sklep, umovanje, v pl.: Arn.; kot govorna podoba naštevanje posameznih točk = razvrščanje, razvrstitev (μερισμός): Corn. (IV, 52).
c) divisionem (sententiae) postulare Asc. zahtevati, da se o posameznih točkah nasveta posamično glasuje (prim. dīvidō II.2.g)).

2. (po)razdelitev med … , razdaja(nje): agri Campani Ci., praediorum Vell., divisiones agrorum T.; divisiones multiplices Amm. razporeditve, divisiones tignorum Vitr. lega; met. (konkr.) kar se je jedi razdelilo, v pl.: Dig.

dīvīsor -ōris, m (dīvidere)

1. razdeljevalec: axis est dictus divisor et disterminator mundi Ap.

2. razdelitelj česa med … : d. regni inter filios (regis) Eutr.; poseb.
a) razdeljevalec zemljišč med naselnike: tantum quisque habebat possessor, quantum reliquerat divisor Antonius Ci., Nucula et Lento, Italiae divisores Ci.
b) razdeljevalec denarja volivcem kot podkupnine: Suet., HS CCC milia divisoribus, ut praetor renuntiarere, dedisti Ci.

3. mat. delitelj, divizor: Boet.

*dīvīsus, le dat. -uī, m (dīvidere) (raz)delitev, razdeljevanje: Macedonia … quam divisui facilis L. kako lahko razdeljiva, vectigalia publica … divisui … magistratibus erant L. so se razdeljevali med … , clientem habere divisui Gell. zaradi dobička med seboj razdeljevati si.

divōrzio m (pl. -zi)

1. ločitev, razveza; razporoka:
chiedere il divorzio zahtevati ločitev

2. razcep:
divorzio tra due partiti razcep med strankama

dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.Med potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta

2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárműElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.

3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.

4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt...

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

dob|a [ô] ženski spol (-e …)

1. zgodovine: die Zeit, -zeit (kamena Steinzeit, mlajša kamena Jungsteinzeit, srednja kamena Mittelsteinzeit, stara kamena Altsteinzeit, zgodnja kamena Frühsteinzeit, bakrena Kupferzeit, bronasta Bronzezeit, zgodnja bronasta Frühbronzezeit, halštatska Hallstattzeit, latenska La-Têne-Zeit, železna Eisenzeit; suženjstva Sklavenzeit, fevdalna Feudalzeit; baročna Barockzeit, bidermajerska Biedermeierzeit, cesarstva Kaiserzeit, kolonialna Kolonialzeit, revolucije Revolutionszeit, viteštva Ritterzeit; geografija hladna Kaltzeit, topla Wärmezeit, ledena Eiszeit/Kaltzeit, günška ledena Günzeiszeit, mindelska ledena Mindeleiszeit, riška ledena [Rißeiszeit] Risseiszeit, würmska ledena Würmeiszeit, medledena Zwischeneiszeit/Interglazialzeit/Warmzeit, poledena Nacheiszeit/Postglazialzeit, deževna Regenzeit); religija die Zeit (apostolska apostolische, babilonskega suženjstva der babylonischen Gefangenschaft, Konstantinova Konstantinische …); (čas) die -zeit (junaška/herojska Heldenzeit, krizna/krize Krisenzeit, razcveta/vrhunca Blütezeit)

2. (vek; era, epoha) das Zeitalter (Newtonova Newtons, tehnike der Technik), -zeitalter (atomska Atomzeitalter, bronasta Bronzezeitalter, industrijska Industriezeitalter, računalnikov Computerzeitalter, reformacije Reformationszeitalter, strojev Maschinenzeitalter); die Ära, die Epoche
zlata doba das Goldene Zeitalter (tudi figurativno)

3. (določeni/odrejeni čas) die -zeit (čakalna Karenzzeit, Wartezeit, inkubacijska Inkubationszeit, latenčna Latenzzeit, lovna Jagdzeit, lovstvo varstvena Schonzeit, pomočniška Gesellenzeit, posebna pokojninska Ersatzzeit, preizkusna Erprobungszeit, Probezeit, razvojna Entwicklungszeit, učna Ausbildungszeit, Lehrzeit, zavarovalna Versicherungszeit)
nihajna doba valov: die Laufzeit

4. (obdobje) der Zeitabschnitt (življenjska des Lebens, zgodovinska der Geschichte, zgodovine narave der Naturgeschichte); (razdobje, čas od-do) der Zeitraum, -zeitraum (garancijska Garantiezeitraum)

5.
geološka doba die Formation, (zemeljski vek) das Erdzeitalter

6. medicina die Periode, -periode (iztisnjenja plodu Austreibungsperiode, širjenja Eröffnungsperiode, perinatalna Perinatalperiode)
tehnika ogrevalna doba za zgradbe/stanovanja die Heizperiode

7. trajanje: die Dauer, -dauer (amortizacijska Nutzungsdauer, funkcijska Funktionsdauer, ležalna v bolnišnicah Verweildauer, trajanja Lebensdauer, tehnika vklopna Einschaltdauer)

8.
življenjska doba (starost) das Alter, -alter
(igranja Spielalter, spraševanja Fragealter, deteta Babyalter, otroška Kindesalter, deška Knabenalter, dekliška Mädchenalter, mladostna Jugendalter, odraslosti Erwachsenenalter, starosti Greisenalter)
|
mandatna doba die Amtszeit, die Amtsperiode, die Amtsdauer
obhodna doba astronomija die Umlaufdauer, die Umlaufzeit
poporodna doba medicina das Kindbett, das Wochenbett
zgodovina predmarčna doba der Vormärz
pripravniška doba das Praktikum, das Referendariat, das praktische Jahr
razpolovna doba fizika die Halbwertszeit
vrtilna doba die Umdrehungsdauer, die Umdrehungszeit
življenjska doba die Lebensspanne, die Lebensdauer, človeka: die Lebenserwartung
|
dobe: der Zeit, Zeit-
(dokument das Zeitdokument, pojav die Zeiterscheinung, roman der Zeitroman, slika das Zeitbild)
okus dobe der Zeitgeschmack (tedanje damaliger Zeitgeschmack)
okoliščine tiste dobe die (damaligen) Zeitumstände
kritika dobe die Zeitkritik
s kritiko dobe zeitkritisch
|
nanašajoč se na dobo zeitbezogen
vezan na dobo zeitgebunden
za daljšo dobo auf längere Zeit
za kratko dobo kurzfristig
prelomnica med dobama die Zeitenwende
| ➞ → čas, ➞ → epoha, ➞ → era, ➞ → obdobje, ➞ → perioda, ➞ → razdobje, ➞ → vek

dôbro (prislov) bien ; (samostalnik) bien m , (trg) haber m

dobro! (prav!, drži!) ¡de acuerdo!
ni mi dobro (slabo mi je) no estoy bien
to mi dobro de esto me sienta bien
dobro mu gre le va bien
govoriti dobro o kom hablar bien de alg
pisati v dobro (trg) pasar al haber, poner en el haber
dobro se razumeti med seboj vivir en perfecta armonía
dobro se razumeti s kom entenderse bien con alg, estar bien con alg
smatrati za dobro estimar (ali creer) oportuno (ali conveniente)
vzeti kaj za dobro tomar a/c en el buen sentido
dobro bi (on) napravil, če bi šel haría bien en marcharse

dobršen pridevnik
(precejšen; zajeten) ▸ jókora, jó, tetemes, jelentősMed študijem je prepotovala dobršen kos sveta, saj je delala kot stevardesa. ▸ A tanulmányai alatt légiutas-kísérőként dolgozva a világ jó részét beutazta. Dobršen del enoletne pustolovščine sta preživela na novozelandskih kmetijah. ▸ Egyéves kalandjuk jó részét új-zélandi farmokon töltötték.
K sreči imam tajnico, ki mi odvzame dobršen del administrativnih bremen. ▸ Szerencsére van egy titkárnőm, aki leveszi rólam az adminisztratív terhek tetemes részét.
Zato bo letošnje posvetovanje v dobršni meri posvečeno uveljavljanju novega zakona. ▸ Ezért az idei konzultáció nagymértékben az új törvény végrehajtására összpontosít majd.