Franja

imposé, e [ɛ̃poze] adjectif obdavčen, ocenjen (à na), predpisan (cena); masculin obdavčenec, davkoplačevalec

non imposé neobdavčen
travail masculin imposé prisilno delo
production féminin imposée predpisana proizvodnja

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

impostare¹ v. tr. (pres. impōsto)

1. postaviti, postavljati:
impostare una nave začeti gradnjo ladje, postaviti ladjo na navoz

2. zastaviti, zastavljati; zasnovati:
impostare un problema zastaviti problem
impostare un lavoro začeti delo
impostare un conto odpreti račun

improbo nepošten, nezvest; težaven, poln truda

es un trabajo improbo to je nad vse naporno delo

inabilitare v. tr. (pres. inabilito)
inabilitare qcn. a qcs. onesposobiti koga za kaj:
la malattia lo inabilitò al lavoro bolezen ga je onesposobila za delo, mu je onemogočila delo

inaptitude [-titüd] féminin neprimernost; militaire nesposobnost

inaptitude au service, au travail nesposobnost za službo, za delo

inattitudine f nenadarjenost; nesposobnost:
inattitudine al lavoro intellettuale nesposobnost za umsko delo

incapable [ɛ̃kapabl] adjectif nesposoben, nezmožen (de za)

incapable de travailler nezmožen za delo
incapable de discerner nerazsoden

incapacité [-site] féminin nesposobnost, nezmožnost

incapacité de paiement nezmožnost plačila
incapacité de discerner nerazsodnost
incapacité temporaire, permanente začasna, stalna nesposobnost za delo

incapaz (množina: -ces) nesposoben, nezmožen; neumen, trapast

incapaz de trabajar za delo nezmožen
incapaz para su cargo nesposoben za svojo službo

inclassable [ɛ̃klasabl] adjectif ki se ne da klasificirati

œuvre féminin inclassable neopredeljivo delo

inconveniēnte m neprijeten, neljub dogodek; neprijetnost, sitnost, pomanjkljivost:
serio, grave inconveniente huda nerodnost
l'operazione si è svolta senza inconvenienti di sorta delo je potekalo brez kakršnih koli težav

indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada

indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
indemnité de dépenses povrnitev stroškov
indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
indemnité de chômage brezposelna podpora
indemnité forfaitaire odpravnina
indemnité de guerre vojna odškodnina
indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
indemnité journalière dnevnica; boleznina
indemnité kilométrique kilometrina
indemnité locale krajevna doklada
indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
indemnité de présence dnevnice za prisotnost
indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
indemnité de risque doklada za nevarno delo
indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
réclamer une indemnité zahtevati odškodnino

indicato agg. ekst. primeren; učinkovit:
la persona più indicata a fare qcs. najprimernejša oseba za neko delo

individuálen (-lna -o) f

1. (nanašajoč se na posameznika) individuale:
individualno delo lavoro individuale

2. (posamezen) singolo

3. (lasten, oseben) individuale, dell'individuo, del singolo

in-eo -īre -iī (redko -īvī) -ītum

I. intr.

1. iti v kaj, vstopiti, vniti: quia in urbem non inierat L., ut ovans iniret T., neque iniit hāc Pl., ad alterum Gell.; impers.: inibitur tecum Pl. s teboj bodo vstopili.

2. vstopiti = priče(nja)ti, zače(nja)ti se: decus hoc aevi te consule inibit V.; tako pogosto kot pt. pr.: bellum ineunte vere susceptum est Ci. v (ob) začetku pomladi, iniens aetas Ci. mladeniška leta, ineunte anno Suet. s pričetkom leta, ab ineunte adulescentiā ali aetate Ci. od mladih nog, ineunte aestate Ci. v (ob) začetku poletja, iniens adulescentia N., T., vita Gell., aevo ex ineunte Lucr.; tudi pt. pf. v act. pomenu: inita aestate, hieme C. po začetku poletja, zime.

— II. trans.

1. iti, stopiti kam, vstopiti, vniti: tu illius domum inire voluisti Ci., inire proscaenia V., thalamos, tectum, templa, Athenas O., cubile, castra Ci., convivia Ci., O., T., Val. Fl. ali dapes Stat. iti (hoditi) v goste, zahajati na gostije, obiskovati pojedine, coetūs hominum Ci. pohajati = udeleževati se, agrum Romanum L., tentoria Plin. iun., curiam T., Iust., sedes H., stationem T., fretum O. voziti se po ..., iter Cu. ali viam Val. Fl. nastopiti, somnum V. zaspati, fugam inire Val. Max. v beg se spustiti, cursūs V. pridirjati; pass.: nemus initur equis O., Hispania prima Romanis inita L.; pren.: viam inire L., Ci. kreniti po poti, slediti poti (načinu, sredstvu), formam vitae T. slediti načinu življenja, rationem Ter., Cat., N., Ci., Plin. iun. jeti postopati, poprijeti se poravnave (računanja), preračuna(va)ti, premet narediti (delati), preudariti (preudarjati), premisliti (premišljevati), de agro Campano separatim inirent rationem L., inita subductaque ratione Ci. zelo premišljeno preračunavši, inire horum aestimationem Sen. ph. ali mensuram agrorum Col. lotiti se, v roke vzeti, začeti, vršiti, numerum C. šteti, prešte(va)ti, pogosto: consilium inire skleniti (sklepati), sklep storiti, naklep(e) snovati, naklepati, posvetovati se, odločiti se, inire consilium multae crudelitatis O., consilia occulta L., consilia de bello C., consilium de morte ac de bonis alicuius Ci., consilium contra aliquem ali contra alicuius vitam Ci., occidendi te consilium inivimus Cu., in. consilium senatus interficiendi Ci., inire cum aliquo consilia interficiendi Caesaris Vell., pa tudi: iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilia inibat, quemadmodum discederet C.; occ. (o živalih) oploditi, zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), obrejiti: Col., caper init pecudes O., Pasiphaën Suet. (o biku), matrem Varr. samico; pass.: vaccam initam L., ineuntur canes a partu sexto mense Plin.; v žalilnem pomenu tudi o človeku = telesno (polteno) se (z)družiti ((z)druževati) s kako žensko: Pl., ineas quam libet ante O., in. reginam Marcus Antonius ap. Suet.

2. metaf.
a) (kako delo) zače(nja)ti, priče(nja)ti, lotiti se česa, (službo) nastopiti, prevze(ma)ti, vršiti, izvrševati, postea quam Verres magistratum iniit Ci., consulatum L., C., post sacerdotium initum Ci., munera tua pro te inibo V., imperium Suet., imperia Stat., honorem T., Suet., interregnum L., proelium (bellum) Pl., Ter., Ci., L., Sil., pugnas V., non iter, sed proelium Cu., certamina disci in. O. spuščati se v ..., Martem Sil., pugnam certaminum forensium Q., suffragium (suffragia) Ci., L. glasovanje pričeti, glasovati začeti, beneficium Ter., connubia O. v zakon stopiti, concubitum Iust., flagitium Amm.; z inf. = nameniti se, imeti namen: qua ratione vitam vivere inierit, considerandum est Ap.
b) (zvezo, pogodbo) skleniti (sklepati): videtur societatem cum illo initam confiteri Ci. (prim. εἰσιέναι εἰς σπονδάς), societatem inire L., Iust., Vell., foedus Prop., Isid., Veneris foedus V. ljubezensko zvezo skleniti, indutias Plin. iun., nexum L. zavezati se (kot dolžnik).
c) (o bolezni) popasti, lotiti se: init te numquam febris? Pl. ap. P. F.; slednjič spada sem tudi reklo inire gratiam pridobi(va)ti si naklonjenost koga, prikupiti se komu, (za)hvalo si prislužiti (zadobiti): apud regem inire gratiam volebant L., qua re permagnam initis a nobis gratiam Ci., summam ab aliquo gratiam in. C., gratiam alicuius in. Cu., quia plures ineuntur gratiae Ci. naklonjenost pri mnogih.

Opomba: Pf. init = iniit: Lucr., Stat.

ingrato

A) agg.

1. nehvaležen

2. pren. nehvaležen; težek, zoprn, neprijeten:
lavoro ingrato zoprno delo

B) m (f -ta) nehvaležnež, nehvaležnica

inlaid [ínleid] pridevnik
vložen, vstavljen

inlaid floor parketna tla
inlaid work vložno delo, intarzija

īn-sequor -sequī -secūtus sum

1. (takoj, neposredno za kom) slediti, zasledovati ga, za petami biti komu,
a) (v prostoru) abs.: Val. Fl., proximus huic longo sed proximus intervallo insequitur Salius V., insequitur acies ornata L., verba insequentia Ci., vestigiis (abl.) insecutus T.; z acc.: agmen Cu., insecutae Orphea silvae H.; pesn.: insequitur fugientem lumine pinum O. sledi ji z očmi = gleda za njo.
b) časovno: nox insecuta est Ph., diei insequentis pars L. polovica naslednjega dne, anno insequente L., insequentibus consulibus L. v prihodnjem konzulatskem letu, tempus, dies, annus insequens L., Suet., Vell., Plin., Q., Hirt., nocte insequenti Hirt.; o dogodkih v času: slediti, nastopiti (nastopati): bellum Octavianum insecutum est Ci., insequitur clamorque virûm stridorque rudentum V., insequitur somnus Cu., te mea aetas insequitur V. jaz bom kmalu v ravni vrsti s teboj, kmalu bova vrstnika, mors eum insecuta est Ci., smrt ga je dohitela, casus insequitur V., languor i. Lucr., tanto periculo malum maius insequitur Ap., cineres atque ossa alicuius i. V., epistula Epicuri Stilbonem i. Sen. ph., postremam litteram detrahebant, nisi vocalis insequebatur Ci.; subst. n. pl. pt. pr.: ex prioribus geometria probat insequentia Q.

2. occ. (sovražno) komu slediti, zasledovati, preganjati, dreviti koga, dreviti se za kom, pritisniti (pritiskati) za kom: tu illum in foro gladio insecutus es Ci., sic insequar fugientem Ci., i. cedentem C.; poseb. kot voj. t. t.: pars cedere, alii insequi S., cupidius novissimum agmen insecuti (sunt) C., hostem i. S., L., Cu., hunc A. Hirtii exercitus insecutus est Ci.; pren. o različnem napadanju = napasti (napadati), pestiti, privi(ja)ti, pritisniti (pritiskati) na koga, potisniti (potiskati) koga, udela(va)ti koga: accusatorem urgebo atque insequar Ci., Antonii familiares insequebantur N., ut eos irato animo ac litteris insequebatur Ci., aliquem bello insequi V., vindicis ora … insequitur manibus O. (po)lotiti se, udariti po … , saxum morsibus O. gristi po … , aliquem clamore et minis Ci. s kričanjem in grožnjami, questibus Val. Fl.; metaf. (z besedami) preganjati = grajati, zasramovati, rogati se komu: vitae eius turpidinem non insequebantur Ci., amplissimum quemque … irridendo Ci., vitia orationis Q., dissimiles Plin. iun., saevis dictis Val. Fl.

3. metaf. (delo) nadaljevati, vztrajati, ostajati pri čem: pergam atque insequar longius Ci. (v svoji razpravi), non te insequor ut erudiam Ci. ni moj namen; pesn.: semine iacto protinus arva insequi V. vztrajno gojiti (obdelovati); z inf.: convellere vimen insequor V. poskusim tudi odtrgati.

inside¹ [ínsaid] pridevnik
notranji
figurativno notranji, zaupen, iz prvega vira, v hiši zaposlen, v hiši narejen

britanska angleščina, ekonomija inside broker uradni senzal
inside diameter notranji premer
ameriško inside director član uprave
inside dope skrivne informacije, zaupno obvestilo
inside information zaupno obvestilo
inside job delo člana ali koga, ki pozna organizacijo
ameriško inside man vohun v organizaciji
inside track šport notranja steza; pogovorno prednost, ugoden položaj