Franja

nerveless [nə́:vlis] pridevnik (nervelessly prislov)
brez živcev
botanika ki nima žilic
figurativno oslab!jen, neodločen, ravnodušen, brez poguma, medel

ne-scius 3 (nescīre; prim. sopomenko īn-scius)

I. act.

1. (relat. pojem brez grajalnega pomena) ne vedoč za kaj, neveden, nevešč česa, čemu, ne poznavajoč česa; absol.: ne sis nescius Ci. da dobro veš, pastor liquit ferrum nescius V. ne vedoč, da je žival zadel, fera sese haud nescia morti inicit V. previdno, z odprtimi očmi, nesciae (sc. laboris manus) S. neizurjene, in via dispersos et nescios miles noster invaserat S. ne da bi slutili, nescii Arn. nevedeži; z objektnim gen.: nescia mens hominum fati sortisque futurae V., n. futuri mali Val. Fl., impendentis mali S., Plin. iun., culpae alienae nescii T., haud nescia rerum V. zelo vešča, nescius aurae fallacis H., virtus, repulsae nescia sordidae H., n. litterarum Col. ki ne zna pisati, nevešč pisanja; z de: nullaque de facie nescia terra tua est O.; z ACI: non sum nescius ista inter Graecos dici Ci. dobro vem, haud nescius quosdam esse, qui … L., nescius ultorem post caput esse deum Tib.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non sum nescius, quanto periculo vivam Q., nescia, quae faceret subitos mihi causa dolores O., arvaque Cyclopum, quid rastra, quid usus aratri, nescia O.

2. kdor se česa ni (na)učil, nenaučen, kdor ne zna, ne more česa storiti, neúk, neizveden v čem, neizkušen (brez izkušenj) v čem, ki se ne spozna na kaj, ne(na)vajen kaj storiti, česa, nezmožen kaj storiti, česa, za kaj; od tod tudi nevoljan (kogar ni volja) kaj storiti, brez čuta (uma) za kaj, neobčutljiv za kaj, nedovzeten za kaj: nescia fallere vita V. ki ne zna varati, ki ne pozna ukane, pueri fari nescii (= gr. νήπια τέκνα Hom.) H. ki ne govorijo, ki ne znajo govoriti, nescius uti compositis H., lumina custodis, succumbere nescia somno O., cedere n. H. neodjenjajoč, neodjenljiv, nepopustljiv, neizprosen, nesciaque humanis precibus mansuescere corda V. ki jih ni mogoče omečiti, nescia vinci pectora V. neuklonljiva, neukrotljiva (nèukrôtna) srca, vinci nescius armis O. nepremagljiv; poklas. tudi z gen. gerundii: n. orandi, tolerandi T. —

II. pass. (pesn., predklas. in poklas.) neznan: loca Pl., si quid nescibo, id nescium tradam tibi Pl., n. causa O., aliis gentibus … nescia (sc. esse) tributa T., neque nescium habebat Anteium … invisum Neroni … esse T. prav dobro je vedel.

nesebèznao -ala -o, dol. nesebèznalī -ā -ō
1. ki ne ve za sebe, ki se ne zaveda samega sebe, brez pameti: pao je u nehotično pijanstvo nesebeznali um
2. nesebičen

nèsrāvnjen -a -o edinstven, ki je brez primere: učitelj je imao nesravnjen glas

nèštedicē, nèštedimicē prisl.
1. brez prizanašanja, neusmiljeno: neštedice ubijati
2. nevarčno: neštedice trošiti novac

nèštēdno prisl.
1. brez prizanašanja, neusmiljeno
2. nevarčno

nȅtrāgom prisl. brez sledu: netragom nestati; do netraga ode njihova sanjarija k vragu so šle njihove sanje; po netragu otići brez sledu, k vragu oditi

netto

A) agg.

1. čist

2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
di netto naenkrat; natančno
contorni netti jasni obrisi
è passato un anno netto minilo je točno leto

3. ekon. čist; neto:
utile netto čisti dobiček

4. pristen, brez tujih primesi (vino)

B) avv. jasno, odkrito:
dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

C) m čisti, neto znesek

neuter² [njú:tə] samostalnik
slovnica srednji spol, nevtrum; neprehoden glagol
zoologija brezspolna žuželka (zlasti mravlja, čebela); skopljenec (žival, zlasti mačka)
botanika cvet brez prašnikov

to stand neuter biti nevtralen, stati ob strani

nȅvrijedan -dna -o (ijek.), nȅvrēdan -dna -o (ek.) nevreden, brez vrednosti, ničvreden: sve je na njemu bilo -o

nichteinverständlich ne sporazumen; brez sporazuma

nichtmenschlich Primaten: brez človeka, z izjemo človeka

nichtselbstleuchtend Astronomie brez lastne svetlobne emisije

nȉčijī -a -ē nikogaršnji, brez gospodarja: -a zemlja

niederschlagsfrei brez padavin

nikotinfrei breznikotinski, brez nikotina

nī-mīrum, adv. (nī [gl. nī] in mīrum, torej „ni čudno“, „ne gre se čuditi“, sprva vrinjeni stavek, potem adv.)

1. kajpada, seveda, res da, nedvomno, brez dvoma, vsekakor: Ter., Varr., Pr., O., H., L., Hirt., Corn., Vitr. idr., non parva res, sed nimirum maxima Ci., nimirum idem omnes fallimur Cat., nimirum haec illa Charybdis V., non omnia nimirum eidem di dedere L.

2. (pogosto iron.) samo po sebi umevno, samoumevno, kajpada, kajpak, seveda, jasno: itaque incognito nimirum adsentiar Ci., uni nimirum tibi recte semper erunt res H., aperienda nimirum nocte ianua fuit L., ideo nimirum in extremas terras relegatum T.

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

niveaulos pod vsakim nivojem; Mensch: brez formata

niveleur, euse [nivlœr, öz] adjectif izravnavajoč; masculin orodje, priprave za planiranje; merilec; majhna brana brez zob