Franja

gegeneinanderstehen^*, gegeneinander stehen* stati si sovražno nasproti; Aussagen: biti v nasprotju

gegenüberliegen biti nasproti

gegenübersehen soočiti se z, biti soočen z

gegenüberstehen^* biti nasproti, stati nasproti (sich si); biti soočen z; (feindlich, gleichgültig) imeti (sovražen, ravnodušen) odnos do

gehorchen ubogati (jemandem koga, aufs Wort na besedo); Gesetzen: biti podvržen, ravnati se po

gehören

1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)

2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k

3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako

4. sich gehören spodobiti se

geloso agg.

1. ljubosumen:
guardare con occhi gelosi ljubosumno gledati

2. nevoščljiv, zavisten:
è geloso di tutti i suoi colleghi vsem kolegom je nevoščljiv

3. ki mora biti skrbno varovan:
un geloso segreto skrivnost, ki jo je treba skrbno varovati

gelten (galt, gegolten) veljati (von jemandem za koga) (als za), (wert sein) biti vreden; (Gewicht haben) šteti; es gilt! velja!; es gilt (unser Leben) gre za (naše življenje); jetzt gilt's! zdaj pa dajmo!; es gilt einen Versuch velja poskusiti; es gilt zu treba je; etwas gelten lassen priznavati (kaj); etwas geltend machen uveljavljati; sich geltend machen prihajati do izraza; was gilt die Wette?/was gilt's? za koliko staviš

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

gemmō -āre -āvī -ātum (gemma)

1. brsteti, v brstje iti, popke delati, popke odganjati ali poganjati, dobiti popke: VARR., COL., PLIN., PALL., „gemmare vitīs“ ... etiam rustici dicunt CI.

2. (le v pt. pr.)
a) biti okrašen z dragulji, od draguljev žareti (bleščati se, lesketati se): gemmantia sceptra O.
b) metaf. bleščati se (lesketati se, svetiti se, iskriti se) kakor dragulj(i) herbae gemmantes rore recenti LUCR., pinnae gemmantes caudae COL., Memphites ... gemmantis naturae PLIN., gemmantes explicat alas (pavo) MART.

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran

generō -āre -āvī -ātum (genus)

I.

1. roditi, poroditi, razploditi, ustvariti: pium ex se Anchisen generat ENN., quoniam hominem ... generavit et ornavit deus CI., homines hominum causā esse generatos CI., neque enim ita generati a natura sumus, ut ad lutum et iocum facti esse videamur CI., quem (Oebalum) generasse Telon Sebethyde nympha fertur V., unde nil maius generatur ipso (Iove) H., quale portentum ... nec Iubae tellus generat H., semina generantia ranas O., quae (asina) non primo initu generare coeperit PLIN., terra animalia generat IUST.

2. v pass. = kakega rodu biti, izhajati, izvirati: qui esset Herculis stirpe generatus CI., a quo (deo) populum Rom. generatum accepimus CI., ab origine ultima stirpis Rom. generatus N., Troiā generatus Acestes V., fuit Argolico generatus Alemone quidam Myscelos O., generari et nasci a principibus T. bitje in žitje imeti od plemstva; pren. nastati, postati: mundus ... nullo generatus ortu V., arbor ex sua radice generata CU. (v)zraslo. –

II. metaf.

1. storiti, ustvariti, napraviti, narediti, iznajti: generandi gloria mellis V., g. litem Q., cetera forsitan tenuis quoque ... ingenii vena generare ... queat Q., g. ignem IUST., nihil ex hoc praeiudicii generari DIG.

2. (o ustvarjalni nadarjenosti kakega pesnika, govornika) ustvariti, izumiti, izmisliti si, zamisliti si: g. poëma Q., quae (aetates) nihildum ipsae ex se generare queunt Q., ut facile appareret (versus) ... plane quasi a cogitante atque generante (Nerone) exaratos SUET.

genießen ([genoß] genoss, genossen) uživati, užiti; Ausbildung, Erziehung: biti deležen; nicht zu genießen sein figurativ biti neznosen

gereichen jemandem zu etwas biti v (zur Ehre gereichen biti v čast, zum Nachteil gereichen škodovati, zum Ruhme gereichen biti v slavo/čast)

gérer [žere] verbe transitif upravljati, voditi (posle, obrat), gospodariti, biti gospodar, oskrbovati

gérer les biens d'un enfant mineur upravljati premoženje mladoletnega otroka
gérer une société voditi posle (trgovske) družbe
bien, mal gérer sa fortune dobro, slabo gospodariti s svojim premoženjem

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

get through neprehodni glagol
končati; preboleti, srečno prestati; biti odobren; dobiti zvezo (po telefonu)

giacere^* v. intr. (pres. giaccio)

1. ležati:
giacere supino ležati vznak
giacere bocconi ležati na trebuhu
giacere sul fianco ležati na boku
giacere infermo ležati bolan
qui giace tu počiva, tu leži (na nagrobnikih)
il paese giace in una valle vas leži v dolini

2. ležati, biti neizkoriščen, mrtev, nedejaven; nenaložen, neinvestiran:
il capitale giaceva inutilizzato kapital je ležal neizkoriščen
la domanda giace negli uffici prošnja leži nerešena v pisarni

giganteggiare v. intr. (pres. giganteggio) dvigati se nad, pren. biti visoko nad, prekašati:
è uno scrittore che giganteggia fra i contemporanei ta pisatelj je visoko nad sodobniki, prekaša sodobnike

giocare, giuocare

A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti

3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu

4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

B) v. tr.

1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno

5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo