Franja

Zadetki iskanja

  • sklád

    1. (fond) fund, funds pl

    amortizacijski sklád sinking fund
    skupni sklád joint fund
    bolniški sklád sick fund
    obratovni sklád trading fund, working fund
    pokojninski sklád pension fund
    rezervni sklád reserve fund
    tekoči sklád mobile funds pl

    2. geologija stratum, pl -s, strata; layer

    lega skládov arrangement of strata

    3. (skladanica)

    sklád drv a stack (ali a pile) of firewood

    4. (skladnost) accordance, harmony

    v skládu z in compliance with, in accordance with
    biti v skládu z to harmonize with, to correspond to, to be consistent with
    skušali bomo spraviti vaše želje v sklád z našimi koristmi we shall try to reconcile your wishes with our interests
    to ni v skládu z mojim prepričanjem that is not in accordance with my beliefs
    spraviti v sklád z to harmonize, to reconcile, to bring into harmony with
    delati v skládu to act in conformity with
  • sklád ekon fondo m ; geol estrato m ; (drv) pila f ; (skladnost) acuerdo m ; armonía f

    amortizacijski (rezervni) sklad fondo de amortización (de reserva)
    biti v skladu z concordar, armonizar con, ser compatible con; cuadrar con
    spraviti v sklad armonizar, concertar, conciliar
  • sklàd composition ženski spol , assemblage moški spol ; (kamnin) assise ženski spol , couche ženski spol , lit moški spol, geologija strate ženski spol (drv) pile ženski spol , tas moški spol ; (papirja) liasse ženski spol ; (denarja) fonds moški spol , caisse ženski spol ; (skladnost) accord moški spol , harmonie ženski spol , concordance ženski spol , conformité ženski spol

    amortizacijski (rezervni) sklad fonds d'amortissement (de réserve)
    biti v skladu z concorder, être en harmonie avec, s'accorder avec quelque chose, correspondre à, être conforme à quelque chose
    spraviti v sklad harmoniser, concilier, accorder, mettre d'accord
  • sklàd (skláda) m

    1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
    sklad premoga banco di carbon fossile

    2. ekst. monte, catasta, pila:
    sklad knjig una catasta di libri

    3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
    cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
    nagradni sklad monte premi
    poslovni sklad fondo di esercizio
    plačni sklad fondo salari
    dopolnilni sklad cassa integrazione
    ekst. investicijski sklad fondo di investimento
    Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)

    4.
    biti v skladu accordarsi
    ne biti v skladu contrastare, stonare
    spraviti v sklad (uskladiti) coordinare
  • sklàd -áda m geol.
    1. strat
    2. stivă
    3. fin. fond; fundaţie
    4. potrivire, acord, armonie
    biti v skladu a corespunde, a se potrivi
  • skladíšče magasin moški spol , dépôt moški spol , entrepôt moški spol

    skladišče blaga dépôt de marchandises, entrepôt, stock moški spol (ali fonds moški spol) de marchandises
    lesno skladišče chantier moški spol de bois
    skladišče za premog, oglje entrepôt de charbon, de houille
    proviantsko skladišče magasin de vivres
    tovorno skladišče hangar moški spol (ali entrepôt) à marchandises
    skladišče vina entrepôt de vins, chai moški spol
    biti v skladišču être en magasin (ali en chantier)
    spraviti v skladišče emmagasiner, entreposer, stocker
  • skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

    skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
    skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
    skrájni čas je it's high time
    v skrájnem primeru in case of necessity
    skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
    skrájna meja, sila extremity
    v skrájni potrebi (sili) in greatest need
    skrájni konec the uttermost end
    skrájna nevednost abysmal ignorance
    skrájna nevarnost utmost peril
    skrájna ponudba the lowest offer
    skrájne važnosti of utmost importance
    skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
    seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
    živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)
  • skrb1 ženski spol (-i …) die Sorge (za um); (bojazen) die Besorgnis, die Angst, die Befürchtung; -sorge (največja Hauptsorge, eksistenčne skrbi Geldsorgen, Existenzsorgen množina)
    skrbi in težave Kummer und Not, Kummer und Sorge
    biti v skrbeh Sorgen haben, sich sorgen (um), sich Sorgen machen
    breme skrbi die Sorgenlast
    brez skrbi sorgenfrei, unbesorgt
    brez skrbi! keine Sorge!
    delati si skrbi zaradi sich Gedanken machen über, sich Sorgen machen
    delati skrbi Kummer machen, Sorgen machen
    človek, ki povzroča skrbi das Sorgenkind
    ne imeti skrbi keine Sorgen haben
    poln skrbi mit Sorge erfüllt
    utapljati skrbi v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen, seinen Kummer im Alkohol ertränken
    razoran od skrbi obraz: versorgt
  • skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness

    moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
    ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
    brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
    prva skŕb prime concern
    v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
    to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
    to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
    to naj bo moja skŕb! leave that to me!
    to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
    bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
    to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
    biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
    delati si skŕbi za to concern oneself with
    delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
    ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
    delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
    ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
    vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
    njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
    preveč skŕbi si delaš! you worry too much
    imeti denarne skŕbi to have money troubles
    nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
    imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
    navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
    vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
    prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
    povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
    njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
    skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
    skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
    ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me
  • skŕb souci moški spol , inquiétude ženski spol , peine ženski spol , chagrin moški spol ; (briga) préoccupation ženski spol , soin moški spol , sollicitude ženski spol

    brez skrbi sans souci(s), sans crainte, tranquille
    bodite brez skrbi soyez tranquille(s), ne vous inquiétez pas, familiarno ne vous en faites pas, ne vous faites pas de bile (ali de mauvais sang, de soucis)
    biti v skrbeh, delati si skrbi être en souci, se faire des soucis, se soucier, s'inquiéter de quelque chose ali au sujet de quelqu'un, être en peine de quelque chose, familiarno s'en faire
    delati, povzročati skrbi komu causer (ali donner) des soucis (ali des inquiétudes) à quelqu'un, mettre quelqu'un en souci, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
    imeti skrbi avoir des soucis
    imeti druge skrbi avoir d'autres soucis (en tête), familiarno avoir d'autres chats à fouetter
    to je moja najmanjša skrb c'est le moindre (ali le cadet) de mes soucis
    to je moja skrb (prepustite to meni) j'en fais mon affaire, laissez-moi faire, remettez-vous-en à moi
    posvetiti posebno skrb čemu consacrer un soin particulier à quelque chose
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi petits enfants petites peines, grands enfants grandes peines
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

    skrb za reveže beneficencia f
    brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
    brez skrbi! ¡no hay cuidado!
    biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
    nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
    bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
    delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
    imeti skrbi tener preocupaciones
    o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
    imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
    to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
    to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
    to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
    to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado
  • skušnjav|a ženski spol (-e …) die Versuchung
    biti v skušnjavi, da bi versucht sein zu
    priti v skušnjavo in Versuchung geraten
    spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen
  • skȗt skúta m
    1. spodnji del ženske obleke, ženskega krila: ona bi se izula, podigla skute i zagazila na plitko
    2. spodnji del, rob moške suknje, površnika, plašča: muškarci se skupili u dugačkim kaputima širokih skuta
    3. krilo, naročje: bila si malašna, drijemala si mi u skutu; donijeti pun skut krompira
    4. vlečka: nositi -e za kim; cjelivati čije -e prilizovati se komu; biti pod carevim -om biti v carjevem, cesarjevem varstvu; vješati se uz čije -e hlapčevsko se vesti proti komu; odrezati skut pretrgati odnose s kom; pokupiti skut pripraviti se za odhod; čovjek može siroti stati na skut, ali ne može na sreću
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • služb|a1 ženski spol (-e …)

    1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

    2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

    3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
    škofovska služba das Bischofsamt
    |
    brez službe stellungslos
    … službe Dienst-
    (konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
    biti v službi im Dienst sein
    v notranji službi innendienstlich
    imeti službo Dienst haben
    menjati službo sich verändern
    najti službo unterkommen
    nastopiti službo seinen Dienst antreten
    odpovedati službo kündigen
    prošnja za službo die Stellenbewerbung
    sposoben za službo dienstfähig
    stopiti v službo pri in Dienst treten bei
    vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen
  • slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

    brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
    v slúžbi on duty
    ne v slúžbi off duty
    v aktivni slúžbi on active service
    honorarna slúžba honorary duties
    težka, naporna slúžba hard work
    lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
    »mastna« slúžba very well paid service
    odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
    vojaška slúžba military service
    slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
    javne slúžbe public services pl
    telefonska slúžba telephone service
    prošnja za slúžbo application
    stalna slúžba permanent situation
    nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
    izguba slúžbe loss of employment
    odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
    zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
    zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
    posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
    slúžba s polnim delovnim časom full-time job
    slúžba državne varnosti state security service
    biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
    biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
    on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
    biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
    nastopiti slúžbo to take up one's duties
    opravljati slúžbo to perform official duties
    iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
    izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
    biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
    odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
    biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
    mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
    slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
    slúžbo iščejo situations wanted
    vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
    vreči iz slúžbe to throw out of employment
    umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
    vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
    vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
    sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
    zamuditi slúžbo to be late for duty
  • slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

    javna, državna služba servicio del Estado
    honorarna služba empleo honorario
    dnevna služba servicio diurno (ali del día)
    nočna služba servicio nocturno
    vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
    služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
    služba pri okencu servicio de ventanillo
    letalska služba (promet) servicio aéreo
    poštna služba servicio postal (ali de correo)
    telefonska služba servicio telefónico
    prometna služba (na železnici) servicio de andén
    poročevalska, informativna služba servicio de información
    pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
    učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
    upravna služba servicio administrativo
    vremenska služba servicio meteorológico
    zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
    v aktivni službi en (servicio) activo
    sposoben za službo apto para el servicio
    v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
    biti v službi, imeti službo estar de servicio
    nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
    opravljati službo hacer el servicio
    stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
    potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
    vzeti v službo tomar a su servicio
    goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija
  • slúžiti slûžīm
    I.
    1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
    2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
    3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
    4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
    5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
    II. služiti se
    1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
    2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima
  • smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

    smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
    smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
    sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
    smŕtna groza horrors pl of death
    smŕtno hropenje death rattle
    smŕtna kazen capital sentence, death penalty
    smŕtne muke pangs pl of death
    smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
    smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
    smŕtno oznanilo notice of death, obituary
    smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
    smŕtna postelja deathbed
    smŕtni primer death, casualty
    smŕtna rana mortal wound
    smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
    smŕten strah mortal fear
    smŕtni sovražnik deadly enemy
    smŕtno sovraštvo deadly hatred
    smŕtni udarec death-blow
    smŕtna ura hour of death
    smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
    biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger