Franja

dynastēs -ae, m (gr. δυνάστης) oblastnik, vladar, vazalni knez (lat. regulus), gospodar majhne (negrške) dežele, v kateri naziv kralj ni bil dovoljen: Ter. (z abl. dynastā), ceteri reges, tetrarchae dynastaeque Ci., regibus omnibus et dynastis et tetrarchis C., Thuys, dynastes Paphlagoniae N., ab regibus ac dynastis N. in od njim podložnih vazalnih knezov; pren. državni prvak, veljak, velmož: Ci. (Ep. ad Attic. II, 9, 1).

đakòvānje s dijakovanje: đakovanje carevanje čez dijaško življenje ga ni

đùnija ž (t. gönye, gr. gonía) dial. kotomer: nije zid pod -u zid ni v pravem kotu; dotjerati što na svoju -u urediti kaj po svojih interesih, napeljati vodo na svoj mlin; doći kome na -u priti komu v pest, v roke; sve je to onaj šeret udesio, ali doći će on nama na -u

early¹ [ə́:li] pridevnik
zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches (ali gets) the worm rana ura zlata ura
one's early days zgodnja mladost
to keep early hours zgodaj leči in zgodaj vstati
at your earliest convenience čimprej
at an early date kmalu, v bližnji bodočnosti
it is early days yet je še prezgodaj, še ni čas
an early riser zgodnji vstajalec, -lka

earthly [ə́:ɵli] pridevnik
zemeljski; posveten; telesen

pogovorno no earthly use prav za nobeno rabo
sleng not an earthly nobena možnost, brez upanja na uspeh
the earthly paradise raj na zemlji
he had nothing earthly nič na svetu ni imel

easy¹ [í:zi] pridevnik (easily prislov)
lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

easy of access lahko dostopen
easy of belief lahkoveren
easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
in easy circumstances v ugodnih razmerah
sleng on easy street v dobrih razmerah
to make easy pomiriti
an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
under easy sail počasen
on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel

eccētera

A) avv. in tako dalje (itd.)

B) m avv. et cetera, itede:
con tutti questi eccetera non si capisce molto z vsemi temi itedeji stvar ni posebno jasna

écho [eko] masculin odmev, jek; odziv; govorica, novica; informacija; pluriel (časopis) lokalne novice

à tous les échos v vse smeri, figuré za široko javnost
écho simple, multiple enkraten, večkraten odmev
faire écho odmevati
se faire l'écho d'un bruit, d'une nouvelle širiti (naprej) govorico, novico
ma protestation est restée sans écho moj protest ni naletel na ugoden sprejem
trouver (de l')écho naleteti na odziv, ugajati, biti ugodno sprejet

ēchō -ūs, f (gr. ἠχώ) odmev, jek: Acc. fr., Pers., Plin., Stat., Aus., assonat echo O.; kot oznaka dobesedno ponovljenega govora: Sen. rh. Poseb. Ēchō Eho, Jeka, gozdna vila, ki je okamnela, ker ji Narcis ni vračal ljubezni: Ap., Aus., resonabilis Echo O., corpus adhuc Echo, non vox erat O.

écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil

écrivassier, ère [-sje, ɛr] adjectif ki slabo ali mnogo piše; masculin pisun, pisač

il n'est pas très écrivassier on ni prijatelj pisanja (pisem)

êden; èn uno, un

eden od obeh uno de los dos
eden in isti el mismo
eden za drugim uno después de otro
eden drugega uno a otro
eden od tolikih uno de tantos
niti en sam dan ni un solo día
eden mojih prijateljev uno de mis amigos

edō¹ -ere -ēdī -ēsum (indoev. kor. ed jesti; gr. ἔδω, ἐδϑίω, ἔδϑωjem, osk. edum jesti, lat. edūlis, ēsca, inedia)

1. jesti, pojesti, žreti; (o ljudeh): Kom. idr., nec esuriens Ptolemaeus ederat iucundius Ci., edendi amorem cibus obduret Lucr., non edi quidquam praeter olus H., edisti satis atque bibisti H., siquis guttur fregerit, edit (= edat, gl. opombo) ālium H., tempus edendi H., penuria edendi V. pomanjkanje hrane, amor edendi V. želja po jedi, ardor edendi O. volčja lakota, pecus edendum O. klavna živina, avide edere O., edere muraenas Sen. ph., testes ursinos Plin., non ut edam vivo, sed ut vivam edo Q.; (o živalih): pullos in aquam mergi iussit, ut biberent, quoniam edere nollent Ci., edendi rabies V. požrešnost (o volku), pecus edit agellum H. ovce se pasejo po njivi (= njiva ni obdelana); preg.: pugnos edere Pl. s pestmi po hrbtu jih dobiti, de patella edere Ci. (gl. patella), multos modios salis simul edere Ci. (o starem prijateljstvu).

2. pren.
a) = zapraviti: bona edere Pl.
b) razjedati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): culmos esset (gl. opombo) robigo V., carinas est (= edit) vapor (ogenj) V., artus sacer ignis edebat V. (o bolezni), edit flamma medullas V. (o ljubezni), si quid est (= edit) animum H., corpora virus edit O., nec te edat dolor O., edunt oblivia laudem Sil.

Opomba: Star. cj. pr. edim, edis, edit itd.: Pl., H. idr. Skrčene obl., enake pomožniku esse: es, est, estis, inf. esse, cj. impf. essem, 3. os. pr. pass. estur = editur: Ca., Pl., H., Q., Iuv.; cj. impf. pass. essētur: Varr.; cj. pf. act. ēserim ali ēsserim: Ap.

efékt effect

brez efékta effectless
svetlobni efékt light effect
zvočni efékt sound effect
lov za efékti staginess
to ni imelo nobenega efékta nanj it was of no effect (ali it had no effect) on him
vsak efékt ima svoj vzrok every effect has its cause
napraviti (svoj) efékt to take effect

effectus -ūs, m (efficere)

I. pass.: kar je narejeno, delo, učinek, uspeh, posledica: effectus eloquentiae est audientium approbatio Ci., earum herbarum vis et eff. Ci., amnis effectu dispar O. ki ima drugačen učinek, stultum consilium effectu caret Ph.

— II. act.: izvrševanje, opravljanje, dejavnost, dejanje: parentes violare in effectu est Ci. je neka dejavnost, timere est sine effectu Ci. ni nikakršna dejavnost, effectus operis L., opera erant in effectu L. so se gradila, aetas extrahitur sine effectu L. ne da bi se kaj dogajalo, ad effectum adducere L. dovršiti, non caret effectu, quod voluere duo O., ad effectum vires dare Pr., consiliorum eff. Cu., impediare effectum Ph.

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

(*effor) effārī, st.lat. ecfārī, effātus sum

1. (iz)reči, izgovoriti, povedati: Enn., Lucr., H., L., Plin. idr., incipit effari mediaque in voce resistit V.; trans.: neque verbum ullum potuit effari Ci., ea sic ore effarier (star. = effari) V., haec effatus equos eligit V., hoc visum nulli effata V. o teh sanjah ni nikomur nič povedala; pt. pf. s pass. pomenom: verba longo effata carmine L. Pogosto s sledečim neodvisnim govorom: Ci. idr.

2.
a) filol. v stavek ali rek (= ἀξίωμα) povze(ma)ti, opredeliti: hoc ita effabimur: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci.
b) avgursko (med izgovarjanjem besedila kakega obrazca) kak kraj posvetiti (posvečevati), kak kraj za kaj nameniti: augures nihil habere ad templum effandum Ci. ep.; pogosto, poseb. v pt. pf. s pass. pomenom: templa effari ab auguribus Varr., augures templa liberata et effata habento Ci., fanum, id est locus templo (dat.) effatus L.

egli pron.

1. on

2. knjižno (pleonastično)
non è egli forse vero? ali morda ni res?

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.