Franja

crème [krɛm] adjectif motno rumen, krem (barve); féminin smetana; krema; (gost) liker; legirana juha; figuré (kar je) najboljše, smetana, izbor

crème d'avoine, d'orge, de riz ovseni, ječmenov, rižev sluz, močnik
crème de beauté lepotilna krema
crème pour chaussures krema za čevlje
crème fouettée, glacée stepena, ledena smetana
crème grasse, de jour, de nuit mastna, dnevna, nočna krema
crème à raser krema za britje
crème de la société cvet družbe
crème solaire sončna krema
crème de tartre (chimie) vinski kamen
café masculin crème (kava) kapucinec
couleur féminin crème des gants krem barva rokavic
fraises féminin pluriel, tarte féminin à la crème rdeče jagode, kolač s smetano
c'est la crème des maris, des hommes to je najboljši soprog, človek

crepapēlle
a crepapelle avv. čez mero; da bi človek počil:
mangiare a crepapelle žreti, čez mero jesti
ridere a crepapelle smejati se, da bi človek počil

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

croquer [krɔke] verbe intransitif hrustati; hreščati; škrtati; verbe transitif krokirati, skicirati; sport igrati kroket; (po)hrustati; populaire zapeljati (dekle)

les frites croquent ocvrti krompir hrusta
croquer des bonbons hrustati bonbone
croquer dans une pomme ugrizniti v jabolko
croquer de l'argent krepko trošiti denar
croquer un héritage zapraviti dediščino
(familier) croquer le marmot dolgo, nestrpno čakati
elle est à croquer ljubka je, da bi jo človek pojedel, slikal
en croquer (populaire) ovaditi, izdati
croquer un paysage skicirati pokrajino
croquer une note izpustiti noto (pri petju, igranju)
chocolat masculin à croquer jedilna čokolada

cubiculum, sinkop. cubīclum, -ī, n (cubāre) soba, opremljena z ležalnikom ali blazinjakom, na katerem je mogel človek spati, počivati, jesti, učiti se,

1. spalna soba, spalnica, počivalnica: in cubiculum discedere Ci., cum iste (rex) etiam cubaret, (nuntius) in cubiculum introductus est Ci., minister cubiculi sui L. ali cubiculi praepositus Suet. ali procurans cubiculum Aur. oskrbnik spalnice, komorni strežaj, c. praegnantium Plin. soba za otročnice, c. noctis et somni Plin. iun., c. dormitorium Plin. iun. ali c., in quo dormit aliquis Iust.

2. occ. celica, izba, soba: legatum in cubiculum admittere Ci., vaporarium subiectum est cubiculis Ci., se recipere in cubiculum L., cubiculo modicum lumen inerat T. izba je bila (le) malo svetla, cubicula diurna nocturnaque Plin. iun., e cubiclo lectuloque iactatam spectatus alte lineam trahit piscis Mart.

3. pren.
a) vzvišen cesarjev sedež v cirkusu, pogosto tako zastrt, da drugi gledalci niso mogli videti cesarja, loža: c. principis Plin. iun., eius (Neronis) Suet.
b) arhit. stikališče kamnov: Vitr.

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje

cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

à cul na koncu (brez sredstev)
quel cul! kakšen bedak!
ce qu'il est cul! kako je bedast!
(populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
(populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
renverser cul par-dessus tête prekucniti
c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel

cultura f

1. kultura, omika:
persona di modesta, di grande cultura človek skromne, velike kulture

2. biol. kultura

3. arheol., etnol. kultura

culture [kültür] féminin obdelovanje (zemlje); obdelana zemlja; gojitev, reja, umetno vzgajanje; figuré vzgoja, izobrazba, kultura, omika, prosveta

culture générale splošna izobrazba
culture florale gojitev cvetlic
culture physique fizkultura
culture de la vigne vinogradništvo
mise féminin en culture izkoriščanje (zemlje)
bouillon masculin de culture gojišče bakterij
culture alterne, rotation féminin de culture kolobarjenje
culture fruitière sadjereja
culture maraîchère gojenje zelenjave
culture hâtée, forcée (umetno) forsirano vzgajanje (rastlin)
un homme dépourvu de culture človek brez kulture

cumplidor moški spol

fiel cumplidor de sus deberes človek, ki se zaveda svojih dolžnosti

curioso radoveden, vedečen; skrben, natančen; čeden, ličen; redek, vreden ogleda; čuden, poseben

estoy curioso por saberlo radoveden sem na to
¡qué curioso! kako čudno!
curioso m radovednež, vedoželjen človek; zijalo

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

čákati to wait (for); to await; to expect

čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
čákati na odločitev to await the decision
čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
čakal sem te do šestih I waited for you till six
čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
pustiti koga čákati to keep someone waiting
to lahkó (po)čaka that can wait
ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
čákati v zasedi to lie in ambush
čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
čákati (biti usojeno) to be in store for
kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect

čarovnik samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, varázsló, boszorkánymesterV bližnjem gozdu pa je živel zloben čarovnik, ki je sovražil srečne ljudi. ▸ A közeli erdőben élő gonosz varázsló gyűlölte a boldog embereket.
Sopomenke: vrač

2. (umetniški poklic) ▸ bűvész, varázsló, mágusNa razkošni ladji je bil zaposlen čarovnik in na dolgih križarjenjih zabaval potnike. ▸ A hosszú hajóutakon a luxushajón alkalmazott bűvész szórakoztatta az utasokat.

3. (sposoben človek) ▸ bűvész, varázslóChris je bil pravi računalniški čarovnik. ▸ Chris valódi komputermágus volt.

4. računalništvo (program) ▸ varázslóOb prvem zagonu nas pozdravi namestitveni čarovnik, ki nam ponudi izbiro jezika menija. ▸ Az első indításkor telepítővarázsló köszönt bennünket, és felkínálja a menü nyelvének kiválasztását.

čèkrk m (t. čykryk)
1. vitel, vreteno, škripec: čekrk od bunara; dizalica na čekrk
2. motovilo
3. tečaj: krilo se okreće na -u
4. kolo; taj čovjek ide na čekrk ta človek hodi štimano, ošabno

čeméren (-rna -o) adj. irritato, crucciato; arcigno; imbronciato, immusonito (tudi ekst.):
čemeren človek persona imbronciata, musone
čemerno vreme tempo imbronciato

čemernež samostalnik
(čemeren človek) ▸ komor, mogorva

čȉtav -a -o
1. ves: obišli smo -u planinu; -a varoš govori o tome; čekala sam te -u noć
2. cel: staklo je još -o; izaći iz borbe čitav i zdrav
3. ovaj čovjek nije čitav ta človek ni pri zdravi pameti

človéček (-čka) m dem. od človek omino, omiciattolo

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast