Franja

zim|a ženski spol (-e …) der Winter (zgodnja Frühwinter, pozna Spätwinter)
nenadni začetek zime der Wintereinbruch
začetek zime der Winteranfang, (pozna jesen) der Vorwinter
konec zime das Ende des Winters, der Spätwinter
proti koncu zime im Spätwinter
sredi zime mitten im Winter, im Mittwinter, im tiefen Winter
čez zimo über den Winter
vsako zimo jeden Winter, allwinterlich
vso zimo den ganzen Winter
dobro prestati zimo gut über den Winter kommen
ki zdrži zimo winterfest, rastlinstvo, botanika winterhart
prespati zimo živalstvo, zoologija ein Winterschläfer sein
zavarovati za zimo einwintern

zíma winter, wintertime

blaga, mila zíma mild winter
huda, ostra zíma hard (ali severe) winter
sredi zíme, v najhujši zími in the depth of winter
zíma brez snega green winter
starka Zima Old Man Winter
zíma je pred vrati winter is upon us
krmiti živino čez zímo s senom to winter one's stock on hay
prespati zímo to hibernate
preživeti zímo to winter
pripraviti za porabo v zími ZDA to winterize

zíma hiver moški spol

čez zimo durant l'hiver
sredi (najhujše) zime au milieu (ali au cœur, au plus fort) de l'hiver
huda (mila) zima hiver rigoureux (doux)
zima je, se bliža c'est l'hiver, voilà l'hiver, l'hiver approche
prestati zimo résister (ali survivre) à l'hiver

zíma invierno m

čez zimo durante el invierno
sredi (najhujše) zime en pleno invierno (en lo más crudo del invierno)
zima je estamos en invierno, ha entrado el invierno
zima se začenja comienza el invierno
prestati zimo resistir al invierno, pasar el invierno

zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

1. volar via

2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

3. volare, sfrecciare; saltare:
žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
zleteti v zrak saltare in aria

4. cadere; piombare, scivolare:
zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

zras|ti (-[t]em) rasti wachsen; (narasti) anwachsen, ansteigen, zunehmen; iz zemlje: schießen; (nastati) entstehen, erstehen; (postati odrasel) erwachsen werden
spet/znova zrasti nachwachsen
figurativno zrasti komu čez glavo (jemandem) über den Kopf wachsen
figurativno zrasti na X-ovem zeljniku auf dem Mist von X gewachsen sein

zrásti to grow, to grow up

zrásti komu čez glavo to outgrow someone
zrásti se skupaj to grow up together
zrasel sem v njegovih očeh (figurativno) I rose in his estimation

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zuviel, zu viel preveč (česa); was zuviel ist, ist zuviel! kar je preveč, je preveč; zuviel werden figurativ rasti čez glavo; das ist des Guten zuviel preveč še s kruhom ni dobro

žéjen (-jna -o) adj.

1. assetato, sitibondo:
biti žejen kot žolna, kot duša v vicah avere una sete del diavolo

2. pren. arido, bisognoso d'acqua:
žejna polja i campi aridi

3. pren. assetato, desideroso, bramoso:
žejen resnice, pravice assetato di verità, di giustizia
pren. prepeljati koga žejnega čez vodo eludere le richieste di qcn. ricorrendo a mille cavilli

δι-ορίζω, ion. δι-ουρίζω 1. act. in pass. a) postavim mejnike, napravim mejo, omejim; oddelim, ločim; razločujem τί τινος, razločim, določim, opredelim, definiram; b) spravim čez mejo στράτευμα. 2. med. a) odločno trdim, βούλει οὖν ταῦτα διορισώμεθα ali naj skupno med seboj določimo?; b) = act. določim τὰ τοιαῦτα.

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσπορία, ἡ (δύσ-πορος) težavna pot, težek prehod, τοῦ ποταμοῦ čez reko; pl. nepristopni kraji.

ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.

ἐκ-πλέω, ion. -πλώω [fut. πλεύσομαι, in -σοῦμαι] odjadram, odpeljem se, odrinem ἔκ τινος εἴς τι, ἔξω τι čez kaj, izplavam (o ribi); τὰς ναῦς uidem sovražnim ladjam; τοῦ νοῦ, τῶν φρενῶν znorim, zblaznim.

ἐπι-χρωματίζω namažem (barve) čez kaj, prevlečem z barvo.

ἐπ-ολισθάνω [aor. ἐπωλίσθησα] smuknem, zdrknem, zdrsnem čez kaj.

ζεύγνῡμι, ζευγνύω [Et. kor. jeug, zvezati; lat. iungo, ere. – Obl. fut. ζεύξω, -ομαι, aor. ἔζευξα, -άμην, aor. pass. ἐζεύχθην, ἐζύγην, ep. inf. praes. ζευγνύμεν(αι), impf. ζεύγνυον]. 1. act. a) vprežem, naprežem, zaprežem ἵππους ὑπό τινι, ὑπό τινα (τι); pren. podjarmim, privežem, vklenem ἐv δεσμῷ, zvežem τινά τινι (πρός τινα), ἀνάγκῃ ζυγείς prisiljen; oženim, omožim γάμοις; pass. ἐζενυγμένη omožena; b) spojim, sklopim, zvežem, σανίδες ἐζευγμέναι zapahnjene durnice; ναῦς popravim, zasmolim; γέφυραν postavim, napravim most; Ἑλλήσποντον, ποταμόν gradim, delam most čez H; premostim. 2. med. vprežem zase (svoje konje).

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.