Franja

Zadetki iskanja

  • breeze3 [bri:z] neprehodni glagol
    pihljati, pihati
    ameriško prileteti v kaj

    to breeze up naraščati (veter)
  • brésiller [brezije] verbe intransitif zdrobiti se, razpasti; verbe transitif v prah zdrobiti; pobarvati z bražiljko
  • Brest [brɛst] masculin mesto v Bretaniji
  • breve [bri:v] samostalnik
    zgodovina papeško pismo; znak kratkosti v prozodiji
    glasba nota celinka
  • breveté, e [brɛvte] adjectif diplomiran; kvalificiran; patentiran; masculin častnik v generalnem štabu

    commandant masculin breveté d'État-major major v generalnem štabu
  • brewis [brú:is] samostalnik
    arhaično, narečno goveja juha; v goveji juhi namočen kruh
  • Briefroman, der, roman v pismih
  • brigade2 [brigéid] prehodni glagol
    uvrstiti v isto brigado
  • brigàdīr -íra m
    1. brigadir, komandant brigade, vojaške enote
    2. vodja delovne brigade
    3. kdor dela v delovni brigadi
  • brigantēs -um, m (najbrž gal.) črvički v trepalnicah: Marc.
  • brijèžnjača ž (ijek.), bréžnjača ž (ek.) v breg skopana krušna peč
  • brillanter [-te] verbe transitif brusiti v briljant
  • brine [brain]

    1. samostalnik
    slana voda, razsol, slanica
    poetično solze, ocean

    2. prehodni glagol
    vložiti v razsol
  • bring out prehodni glagol
    odkriti, pokazati; izdati, obelodaniti, objaviti; v družbo vpeljati (mlado dekle)
  • brȉnuti -nēm
    I.
    1. skrbeti: ja brinem o tvojem vaspitanju, odgoju
    2. brigati se: da brinem i za tvoje stvari; mi stalno brinemo za tebe
    3. prizadevati komu skrbi: zašto brineš roditelje?
    II.
    1. brinuti se skrbeti: crkva se već brine da nam džepovi ne ostanu puni
    2. biti v skrbeh: nisam ti pisao da se ne brineš
  • briquetter [brikɛte] verbe transitif stiskati v brikete
  • brise-bise [brizbiz] masculin, invariable zavesica na spodnjem delu okna; tesnilo v okenskih špranjah
  • brìsotina ž zbrisano, prečrtano mesto v besedilu
  • brȉškula ž (ben. briscola) dial. kartaška igra v primorskih krajih
  • Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
    a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
    b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.