breeze3 [bri:z] neprehodni glagol
pihljati, pihati
ameriško prileteti v kaj
to breeze up naraščati (veter)
Zadetki iskanja
- brésiller [brezije] verbe intransitif zdrobiti se, razpasti; verbe transitif v prah zdrobiti; pobarvati z bražiljko
- Brest [brɛst] masculin mesto v Bretaniji
- breve [bri:v] samostalnik
zgodovina papeško pismo; znak kratkosti v prozodiji
glasba nota celinka - breveté, e [brɛvte] adjectif diplomiran; kvalificiran; patentiran; masculin častnik v generalnem štabu
commandant masculin breveté d'État-major major v generalnem štabu - brewis [brú:is] samostalnik
arhaično, narečno goveja juha; v goveji juhi namočen kruh - Briefroman, der, roman v pismih
- brigade2 [brigéid] prehodni glagol
uvrstiti v isto brigado - brigàdīr -íra m
1. brigadir, komandant brigade, vojaške enote
2. vodja delovne brigade
3. kdor dela v delovni brigadi - brigantēs -um, m (najbrž gal.) črvički v trepalnicah: Marc.
- brijèžnjača ž (ijek.), bréžnjača ž (ek.) v breg skopana krušna peč
- brillanter [-te] verbe transitif brusiti v briljant
- brine [brain]
1. samostalnik
slana voda, razsol, slanica
poetično solze, ocean
2. prehodni glagol
vložiti v razsol - bring out prehodni glagol
odkriti, pokazati; izdati, obelodaniti, objaviti; v družbo vpeljati (mlado dekle) - brȉnuti -nēm
I.
1. skrbeti: ja brinem o tvojem vaspitanju, odgoju
2. brigati se: da brinem i za tvoje stvari; mi stalno brinemo za tebe
3. prizadevati komu skrbi: zašto brineš roditelje?
II.
1. brinuti se skrbeti: crkva se već brine da nam džepovi ne ostanu puni
2. biti v skrbeh: nisam ti pisao da se ne brineš - briquetter [brikɛte] verbe transitif stiskati v brikete
- brise-bise [brizbiz] masculin, invariable zavesica na spodnjem delu okna; tesnilo v okenskih špranjah
- brìsotina ž zbrisano, prečrtano mesto v besedilu
- brȉškula ž (ben. briscola) dial. kartaška igra v primorskih krajih
- Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.