Franja

Zadetki iskanja

  • vacillō (vaccillō) -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *u̯a-n-q biti kriv (ukrivljen, upognjen); prim. skr. váñcati omahuje, postaja kriv, vakráḥ kriv, zavit, upognjen, poševen, lat. con-vexus, stvnem. winchan = nem. winken) majati se, opotekati se, omahovati, zibati se: terra vacillat, tecta vacillant, arbor vacillans Lucr., ex vino vacillantes Ci. ap. Q., in utramque partem toto corpore Ci., milites vacillantes Cu.; metaf.: tota res vacillat Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., in vetere aere alieno vacillant Ci. se pogrezajo, tičijo, cum animus paulum vacillaret Sen. ph., vacillans legio Ci. nezanesljiva.

    Opomba: Lucr. meri vācillo, zato najdemo v nekaterih novejših izdajah pisano vaccillo.
  • vapore

    A) m

    1. kem., fiz. hlap, para:
    vapore acqueo vodna para
    vapori di iodio, di mercurio jodovi, živosrebrni hlapi

    2. vodna para:
    a tutto vapore pren. na vso moč, z vso paro
    bagno a vapore parna kopel
    caldaia a vapore parni kotel
    locomotiva a vapore parna lokomotiva

    3. navt. parnik

    4.
    vapori pl. meglica; hlapi:
    i vapori del vino vinski hlapi

    B) agg. invar. fiz.
    cavallo vapore konjska moč
  • Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

    Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • velouté, e [vəlute] adjectif baržunast, žametast; mehek; masculin žametnost, mehkost; mastna, oljasta juha

    vin masculin velouté mehko, a težko vino
    peau féminin veloutée mehka, gladka koža
  • vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

    1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

    2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

    3. metaf.
    a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
    b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.
  • venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

    venir bien pristati (obleka)
    no me viene to mi ni prav
    viene borracho čisto pijan je
    la República por venir bodoča republika
    verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
    hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
    viene en el diario je v časopisu
    ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
    al venir él ob njegovem prihodu
    venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
    ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
    ¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
    ¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
    ¡venga esta carta! daj mi to pismo!
    ¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
    venir a: venir al mundo na svet priti
    le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
    ¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
    hacer venir al suelo na tla vreči
    vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
    venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
    por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
    viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
    vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
    venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
    viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
    venir de: de ello viene iz tega sledi
    venir de hacer pravkar napraviti
    venir en: venir en ayuda priti na pomoč
    no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
    cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
    vino en declarar que končno je izjavil, da
    vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
    ¡venga por acá! pridite semkaj!
    venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
    venir corriendo priteči
    venir volando prileteti
    viene cansado utrujen je
    vengo herido ranjen sem
    venir molido do smrti sem utrujen
    eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
    venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
    venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
    venirse a alg. napasti koga
    venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
    la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
    venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
    venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)
  • verde zelen; nezrel; mlad, krepak; neizkušen; trpek (vino); opolzek, pohoten

    verde claro (oscuro) svetlo (temno) zelen
    viejo verde starec, ki se počuti še mladega, pohoten starec
    vino verde (de Amarante) portugalsko rdeče vino, portugalka
    vitriola verde zelena galica
    viuda verde vesela vdova
    poner verde (a) koga pretepsti, da je ves črn
  • verdelet, te [-dəlɛ, t] adjectif

    vin masculin verdelet kiselkasto vino
  • verjuté, e [-žüte] adjectif okisan (s kislim vinom), kisel

    sauce féminin verjutée okisana omaka
    vin masculin blanc verjuté kislo belo vino
  • verre [vɛr] masculin steklo; kozarec, čaša; pluriel očala

    de, en verre steklen
    carreau masculin de verre šipa
    laine féminin de verre steklena volna
    verre double zelo debelo steklo
    verre organique prozorna plastična masa
    papier masculin de verre raskavec
    un petit verre šilce, kozarček
    verre à vitre steklo za šipe
    verre à boire kozarec, čaša
    verre de vir, à vin kozarec vina, za vino
    verre incassable nezdrobljivo steklo
    verre grossissant povečalno steklo
    verres pluriel fumés črna (sončna) očala
    verres de contact kontaktna očala
    porter des verres nositi očala
    maison féminin de verre hiša, kjer ni ničskritega
    cela se casse comme du verre to je zelo krhko, drobljivo
    se noyer dans un verre d'eau ne moči premagati najmanjšo zapreko
  • vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

    de (ali por) vicio iz (gole) razvade
    contraer un vicio privzeti slabo navado
    hablar de vicio blebetati, kvasiti
    llorar de vicio brez povoda jokati
    quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
    quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
    tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije
  • vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

    se vieillir delati se starega
    il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
    cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
    cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
    laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
    vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)
  • vigore m

    1. moč, čvrstost:
    il vigore della giovinezza mladostna moč
    vigore del terreno rodovitnost tal
    vigore del vino moč vina

    2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

    3. pravo veljavnost:
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    essere in vigore biti v veljavi
  • vinagre moški spol (vinski) kis, ocet

    vinagre de sidra sadni kis
    vinagre de vino vinski kis
    cara de vinagre (fig) kisel, čemeren obraz
    hacer cara de vinagre (fig) dolg obraz napraviti
    fábrica de vinagre kisarna
    hacer tragar vinagre (a) (fig) komu življenje zagreniti
  • vinciō -īre, vinxī, vinctum (razširjen iz kor. *u̯ei- v glag. viēre; prim. skr. viśam zanka, spona, vrv, vi-vyákti obsega, oklepa, lat. vinc(u)lum, vicia)

    1. zvezati (zvezovati), zavezati (zavezovati), povezati (povezovati), spe(nja)ti, ovi(ja)ti: Pr., Tib., Col., Q. idr., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus S., catenis vinctus C., aureis conpedibus Dareum vinciunt Cu., Dareus … aureis compedibus catenisque … vincitur Iust., aliquem nervo aut compedibus vincire Gell., cum apparitor verecundia maiestatis Postumi laxe vinciret L., manus post tergum L. ali post terga V., pedes fasciis Ci., alte suras vincire cothurno V. povezovati, anule, formosae vincture digitum puellae O. ki boš oklepal, virgo vincto pectore Ter. prežetih prsi, tempora floribus vincire H., verbenā tempora (gr. acc.) vincti V., colla … boum vinctorum cornua (gr. acc.) vittis O., vincitur vitibus ulmus O.

    2. occ. koga zvezati = dati (dajati) v spone, dati (dajati) v okove, vkleniti (vklepati), vkovati, okovati, nadeti komu verige, starejše spotati koga (naspr. resolvere): aliquem adservare vinctum Pl., Ter., Plin. iun., facinus est vincire civem Romanum Ci., vinctos (ujetnike) solvere Ci., vinctus traditur S., liberi parentes alant aut vinciantur Q., corpus vinctum (naspr. liberum) Sen. ph., ut me vinciret T.; pesn. pren.: vi Veneris vinctus Pl., somno vincti L. v sponah spanja = trdo speči, somno vincta iacebas O., mentem multo vincire Lyaeo (= vino) Pr., me retinent vinctum vincla puellae Pr., freta glacie vincta O. v led vkovano morje.

    3. metaf.
    a) koga vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), naložiti (nalagati) komu dolžnost, zadolžiti (zadolževati) koga: Iovis nomine vincta testimoniorum fides Ci., esse tuam vinctam numine teste fidem O., vincire animum alienis donis, spadonis animum stupro, aliquem pacto matrimonio (ali po drugih matrimonii) T.
    b) utrditi (utrjati, utrjevati), (za)varovati, zaščititi: loca praesidiis Ci. ep., ubi non certo vincitur foedere lectus Pr.
    c) s čarovno močjo zavezati (zavezovati), (za)čarati, (o)bajati, očarati: hostiles linguas inimicaque vinximus ora O.
    d) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati): lege vincta Thalia O., omnia, quae dilapsa fluxerunt; severis legibus vincienda sunt Ci., si turpissime se illa pars animi geret, vinciatur Ci., hanc belluam vinctam auspiciis solvit subito consul Ci., vitis (= vino) vinctura linguam (sc. ebrietate) V. ki bo oviralo.
    e) kot ret.t.t. (o nevezanem in vezanem govoru) (z)vezati, stisniti (stiskati) v kaj: verba, sententias Ci., membra orationis sunt numeris vincienda Ci., alterum poëma est nimis vinctum Ci., prosa, oratio vincta Q. umerjen.
  • vineux, euse [vinö, z] adjectif vinoroden; ki ima okus, vonj po vinu; močan (o vinu), bogat z alkoholom, opojen

    vin bien vineux zelo močno vino
    pêche féminin vineuse breskev z okusom po vinu
    rouge vineux vinsko rdeč
    odeur vineuse vonj po vinu
  • vínski de vinos; vinoso

    vinski bratec gran bebedor m de vino
    vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
    vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
    vinske droži heces f pl del vino
    vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
    vinska kislina ácido m tartárico
    vinska klet bodega f
    vinsko leto año m abundante en vinos
    vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
    vinski mošt mosto m de uva
    vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
    vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
    vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
    vinska steklenica botella f para vino
    vinska stiskalnica prensa f de uvas
    vinska trta vid f; cepa f
  • vínsko adv.
    vinsko rdeč rosso vino
  • vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

    I. v sg.

    1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

    2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

    3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

    4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

    5. metaf.
    a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
    b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

    6. meton.
    a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
    b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin.

    II. pl. vīrēs -ium, f

    1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

    2. metaf.
    a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
    b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

    3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

    Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.