Franja

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

quoi [kwa] pronom

1. kaj

quoi de neuf? kaj je novega?
en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
à quoi bon? čemu?
quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?

2. kar

après quoi, sur quoi nakar
sans quoi sicer
il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
«Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
comme quoi (familier) kar dokazuje
il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...

3.

quoi que karkoli
quoi que tu fasses karkoli napraviš
pour quoi que ce soit za karkoli

quō-modŏ, adv. (ixpt.)

1. vprašalno na kak način? kako?: neodvisno: Pl., Ci., Mart. idr., Maecenas quomodo tecum? H.; okrepljeno quomodonam? kako pa?: Ci. ep.; v vzkliku: quomodo mortem filii tulit! Ci.; odvisno: se aliquam rationem inituros, quomodo ab Hispanis sumant L., negotia quomodo se habeant … narrare Ci.; tudi ločeno: docet, quo quemque modo fugiat laborem V.

2. relat. (tako) kakor; v soodnosnosti z ita, sic: T. idr., ita fecistis, quomodo pauci nobiles … consules facti sunt Ci., quomodo hoc est consequens illi, sic illud huic Ci.; soodnosnost neoznačena: Mart., quomodo pessimus quisque, vitiis valebat T., quomodo senes Marcellum, iuvenes Regulum imitentur T.; ločeno: Cu., quo tu me modo voles esse Pl., quo tribuni modo S. fr.

quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.

ràbota ž
1. tudi slabš. dejavnost: međunarodna kontrarevolucionarna rabota
2. slabš. delo, opravek: prođi se te -!
3. ima tu ruka -u tu niso čisti računi

raconter [-kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; reči; poročati; opis(ov)ati; péjoratif tvesti, čvekati

raconter une histoire pripovedovati, povedati zgodbo
en raconter pripovedovati več ali manj verjetne zgodbe
il nous en raconte! ta nam jih tveže (debele, lepe)!
en raconter de belles (ironično) lepe stvari pripovedovati
qu'estce que tu me racontes là? kaj mi tu pripoveduješ, tvezeš, govoričiš?
cet homme aime à se raconter ta človek rad govori o sebi

radoter [radɔte] verbe intransitif bedasto govoriti, blebetati, blesti; ves čas ponavljati iste stvari

tu ne fais que radoter samo čenčaš, blebetaš

rájši rather; better; sooner

rájši kot rather than
rájši imeti to like better, to prefer
rájši imam čaj kot kavo I like tea better than coffee, I prefer tea to coffee
jaz bi rájši ostal tu I would rather stay here
on rájši ne bi šel he would rather not go
rájši umrem, kot pa da te izdam I would rather die than betray you
oni bi bili rájši umrli, kot pa izdali tajnost they would have died rather than reveal the secret
on je rajši odpotoval, kot pa da bi se mi pridružil he preferred to leave rather than join me

rájši plus volontiers, plutôt, mieux, de préférence

rajši imeti (hoteti) aimer mieux, préférer
rajši kaj narediti préférer faire quelque chose
rajši bi ostal j'aimerais mieux (ali je préférerais) rester
rajši umreti kot trpeti plutôt mourir que souffrir
rajši imam vino kot pivo j'aime mieux le vin que la bière, je préfère le vin à la bière
rajši vidim, da ostaneš je préfère que tu restes

raro redek; nenavaden; izvrsten; rahel, ohlapen

caso raro nenavaden primer
hombre raro posebnež
de raro en raro tu pa tam
¡qué raro!; ¡cosa más rara! kako čudno! nenavadno!
raras veces redkokdaj

rávno² adv.

1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!

raya ženski spol črta, poteza; proga; meja; preča; točka pri igri; vezaj

echar (ali hacer) raya tekmovati; izkazati se, odlikovati se
eso hace raya en la historia to je epohalno
¡eso pasa la raya! tu se vse neha! to je pa že preveč!
tener a raya (fig) brzdati

rázlog reason; cause; grounds pl, ground, motive

iz rázloga, da... on the grounds that
iz rázloga, ker... because...
iz kateregakoli rázloga for whatever reason
iz tega rázloga for this reason
iz tega ali onega rázloga for some reason or other
prav iz tega rázloga for that very reason
tehten rázlog cogent reason
ni nobenega rázloga za kako spremembo there is no reason (ali motive) for a change
nimaš rázloga za pritoževanje you have no ground(s) for complaint
dati rázlog to give one's reason
navajati kot rázlog to allege as a reason
navesti rázlog to supply a reason
navesti rázloge to show cause (ali ground) (za for)
razjezil se je iz praznega rázloga he got angry without any real reason
ne bomo ga več videli tu, in to iz jasnega rázloga (= vé se zakaj) we shan't see him here again, and for a good reason
to ni zadosten rázlog, da tako ravnaš that is insufficient reason for your behaviour

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

razùmrijeti ràzumrēmo (ijek.), razùmrēti ràzumrēmo (ek.)
I. pomreti: Zrinjski su poslije 1671. razumrli
II. razumrijeti se
1. s smrtjo se ločiti: mi ćemo se razumrijeti naju bo ločila smrt
2. dočakati smrt: ja bih se volio razumrijeti ovdje s vama najraje bi videl, da bi tu med vami dočakal smrt
3. pomreti, izumreti: ako bi se koja zadruga razumrla da niko ne ostane, onda kuća pripada carevini

razvléči estirar; distender

razvleči se (oblaki) disiparse
tu je vse razvlečeno aquí todo está en desorden

reāpse, adv. (ixpt. rē in eapse, stlat. = rē ipsā; prim. ipse) (za)res, resnično, v resnici, dejansko (naspr. oratione, specie): Ci. (vendar ne v govorih), si non est ingratum reapse quod feci bene Pac. fr., istuc ipsa, etsi tu taceas, reap[se] experta intellego Pl., id magis veri simile esse usus reapse experiundo edocet Corn., eosdem libros cum grammaticus explicuit, primum verba expressa, reapse dici a Cicerone, id est re ipsa, in commentarium refert Sen. ph., reapse est reipsa Fest., Pacuius in Armorum iudicio: „Si no[n] est ingratum reapse, quod feci bene“ Fest., ut putem, quia reapse nemo sit Romae φιλόστοργος Fest.

re-cinō -ere (re in canere)

I. intr. odjekniti (odjekovati), (od)jekati, odmevati, oglasiti (oglašati) se, razleči (razlegati) se, zoprno kričati: in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Ci., parra recinens H. svoj razlegajoči se krik spuščajoča. —

II. trans.

1. (glas) odbijati, omogočati odmev (odmevanje), razglasiti (razglašati), vsevdilj (nenehno) širiti: cuius recinet iocosa nomen imago (odmev, jek)? H., haec docet Ianus, haec recinunt iuvenes … senesque H. govore vsevdilj za njim.

2. v izmeničnem petju (izmenoma odpevaje, v izmenjujočem odpev(anj)u) slaviti: nos cantabimus invicem? … tu curvā recines lyrā Latonam … H.

3. preklicati (preklicevati): increpitu indignatum amorem recinendo placare Ap.

reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
se faire reconnaître dati se prepoznati

recours [rəkur] masculin zatočišče, pribežališče, zavetje; priziv, pritožba; regres

en dernier recours kot zadnje sredstvo
recours en cassation, annulation, nullité ničnostna pritožba
recours en grâce prošnja za pomilostitev
recours hiérarchique službena pritožba
recours en revision priziv za revizijo
action féminin de recours tožba za povračilo, za regres
admettre un recours sprejeti priziv
avoir recours à quelqu'un zateči se h komu, prositi ga za pomoč
avoir recours à la force armée pour maintenir l'ordre uporabiti oboroženo silo za vzdrževanje reda
c'est sans recours tu se ne da nič pomagati
former, interjeter un recours vložiti priziv
rejeter un recours en grâce odbiti prošnjo za pomilostitev