Franja

zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn

zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
zavíti v stransko ulico to turn into a side street
zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve

zavzemanj|e [é] srednji spol (-a …) za kaj/koga (angažiranje) das Sicheinsetzen, die Einsetzung; (zagovarjanje) die Befürwortung
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

zdrsn|iti (-em) drseti ausgleiten, ausrutschen (nazaj zurückrutschen, zurückgleiten, abgleiten, abrutschen, dol hinuntergleiten, herunterrutschen, heruntergleiten, hinunterrutschen, navzgor hochrutschen, noter/v hineinrutschen, ven herausrutschen, hinausrutschen, stran wegrutschen); figurativno iz rok, izpod kontrole: (jemandem) entgleiten
zdrsniti na stran verrutschen

zgagar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča neprijetnosti) ▸ bajkeverő
Nasprotna stran je imela naše predstavnike ob teh pogajanjih kar za zgagarje, te negativne oznake pa se bomo težko znebili. ▸ A másik oldal az egyeztetések során a képviselőinket egyszerűen bajkeverőként kezelte, ettől a negatív hozzáállástól nehezen fogunk megszabadulni.
Za mojo kandidaturo se ne skrivajo občinski prepirljivci in zgagarji, zatrjuje eden od osmih kandidatov za župana. ▸ Jelölésem mögött nem lapulnak a község akadéskoskodói és bajkeverői, állítja a nyolc polgármesterjelölt egyike.

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello

zli|ti (-jem) zlivati gießen, schütten, kippen (dol hinuntergießen, hinunterschütten, na ausgießen über, gießen über, preko gießen über, ergießen über, proč, stran fortschütten, wegschütten, wegkippen, fortgießen, weggießen, skupaj zusammenschütten, zusammengießen, v gießen in, eingießen, einschütten)

zmami|ti (-m) mamiti -locken (noter hereinlocken, hineinlocken, ven herauslocken, hinauslocken, stran weglocken, ablocken, sem herlocken, herbeilocken)

zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

zunánje ministrstvo VB Foreign Office
zunánja stran the outside
zunánja površina exterior surface
na zunánji strani (od) on the outside (of)
zunánji svét the external (ali outer) world
zunánji žep outside pocket
za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
zunánji kót geometrija exterior angle
zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
zunánja politika foreign policy
zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member

ἀ-κλῐνής 2 (κλίνω) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.

ἀνα-χωρέω 1. vračam se, umikam se, oddaljujem se, odstopam (na stran), ἐπὶ πόδα umikam se polagoma, počasi, pren. branim se. 2. prihajam na koga, pripadam komu; βασιληίη ἐς τὸν παῖδα kraljestvo preide na koga.

ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.

ἀνθ-έλκω vlečem na drugo (nasprotno) stran.

ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.

ἀντι-σπάω vlečem na drugo stran, odvračam, preprečujem.

ἀπ-αντλέω posnemam, (za)jemljem stran.

ἀπ-ειλέω¹ [pf. pass. ἀπείλημαι, aor. pt. ἀπειληθείς] ion. odrivam, potiskam v stran, spravljam v zadrego (škripce) ἐς ἀπορίην, ἀνάγκην.

ἀπο-βιάζομαι d. m. (aor. pass. s pass. pom.) odrinem, potisnem siloma v stran; silen sem proti komu, silim koga.

ἀπο-δοχμόω (δόχμιος) ep. u-, pripognem, nakrivim na stran.

ἀπο-καλέω 1. odpokličem, nazaj pokličem, pokličem na stran. 2. imenujem, nazivljem, τινὰ ὄνομά τι koga s tem imenom, dajem komu to ime, zmerjam, psujem.

ἀπο-λαμβάνω [fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.