Franja

in-certus 3

1. ne(od)ločen, nerazločen, neurejen: colligere incertos et in ordine ponere crines O.

2. neodločen, nedoločen, negotov, nezanesljiv; nav. o abstr.: Enn. fr., H., T., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., incertus exitus pugnarum Ci., ad incertum casum certus sumptus impenditur Ci., iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci. določena … nedoločena vsota … , incertis itineribus C., i. rumores C., aetas … incerta Ci. nezanesljiva (mladost), nihil est incertius vulgo Ci. nezanesljivejše; tako pogosto z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. iun., incertum est, quam longa vita futura sit Ci., incertus infans, masculus an femina esset L.; subst. n. sg. incertum -ī, n negotovost: Iust., T., incerti auctorem esse L. negotovo (stvar) sporočiti, in incerto esse Auct. b. Alx., L. ali habere S. biti v negotovosti, aliquid in (ad) incertum revocare Ci. negotovo napraviti (v negotovost spraviti), in incertum creari L. za negotov čas; pogosto n. pl. incerta -ōrum, n spremembe usode, razni pripetljaji: belli L., fortunae L., Plin. iun., maris T. Le pesn. o konkr.: per incertam lunam V. v negotovem (nerazločnem, nejasnem) luninem svitu, erramus tres incertos caligine soles V. tri dni, v katerih se zaradi megle ni mogoče razpoznati, (taurus) incertam excussit securim V. z ne trdno roko zasajeno; enalaga: possessiones i. Ci., agri incerti Ci. ki so negotova (dvomljiva) posest, suspensus incertusque vultus Ci. ki kaže (razodeva) negotovost; od tod

3. (o osebah, subjektivno) negotov, ne zavedajoč se česa, v dvomu, dvomljiv, omahujoč, v negotovosti, ne zagotovo vedoč: incerta pendet plebs … caeca exspectatione Ci., me incerto Pl. brez moje vednosti, incerti ignarique, quid potissimum facerent S., instaurat honores incertus, geniumne … famulumne esse putet V.; tako z loc.: incertus animi Ter., S., T. negotov v duhu, ali z objektnim gen.: i. consilii Ter., Cu., T. ne na jasnem o … , i. sententiae T., i. ultionis T. ali naj se maščuje, rerum suarum (omnium) L. o svojem položaju ne na jasnem. (V zvezi: incerti metu Val. Fl. je metu abl. causae). — Od tod
a) adv. incertē negotovo, dvomljivo, vprašljivo: Enn., Pac., Pl.
b) adv. abl. incertō ne (za)gotovo: admodum i. scire Pl.

in-clūdō -ere -clūsī -clūsum (in, claudere)

I.

1. zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati) v kaj; poseb. o osebah: ille inclusus domi tam diu fuit Ci., includuntur in carcerem condemnati Ci., militibus inclusis (obleganim) opem ferte Ci., destinat hunc Minos domo includere O., se moenibus i. L., se Heracleae (v Herakleji) ali Heracleam (v Heraklejo) i. L.; pesn. z dat.: corpora caeco lateri i. V.; od tod: se munitae urbi … incluserat Cu.; pren.: populus Rom. saeptus et inclusus Ci. od vseh strani utesnjen, nullis neque temporis neque iuris inclusus angustiis L.; tudi o stvareh: tela pharetrā inclusa O.; o krajih: lucum colles inclusere V. so zapirali, oklepali, inclusa (collibus) litora V. zelo pogosto pren. o duševnih stvareh: senatus consultum inclusum in tabulis Ci. „na papirju“, odium inclusum sensibus impiorum Ci. ki ga vsebujejo, voluptates inclusae et compressae Ci. zadrževane, in salute populi Romani suam inclusam esse videbat Ci. da je obsežena ali bolje act.: da obsega blaginja … tudi njegovo, inclusae libidines Ci. skrivne, animus inclusus in corpore Ci.

2. occ. vložiti v kaj, vtakniti v kaj, vdelati v kaj; o telesnem: Val. Max., Suet., tum emblemata in scaphiis aureis includebat Ci., speciem in clipeo i. Ci., suras i. auro V. (v zlate obklade), ebur buxo i. V., hoc artificis manus aere inclusit V.; poseb.: huc alieno ex arbore germen i. V. vcepiti; potem pren. o duševnem: sententiam versibus i. H. v verze spraviti, ratio inclusa in fabulas Ci., tempora fastis i. H. v koledarju zaznamovati. —

II.

1. zapreti (zapirati) s čim, zavreti (zavirati): nullis inclusit limina portis O., volnus vocis iter inclusit V., a tergo includebant viam L., (mihi) dolor includit vocem Ci.

2. (po času) zaključiti, končati, skleniti: Plin., Cels., forsitan includet crastina fata dies Pr., debeo epistulam includere Sen. ph., huius actionem vespera inclusit Plin. iun.

inconvenience¹ [inkənví:njəns] samostalnik
neudobnost, nadležnost, sitnost, neprijetnost, težava

to put s.o. to inconvenience spraviti koga v neprijeten položaj

indiavolare

A) v. intr. (pres. indiavolo) biti vznemirjen; besneti:
far indiavolare qcn. koga spraviti v bes

B) ➞ indiavolarsi v. rifl. (pres. mi indiavolo) pobesneti, razjeziti se

īnflātus -ūs, m (īnflāre)

1. pihanje, pisk(anje): primo inflatu tibicinis Ci., eae (tibiae) si inflatum non recipiunt Ci. če ni mogoče spraviti glasu iz njih;

2. metaf. navdih: inflatu divino futura praenuntiat Ci.

inter-ficiō -ere -fēcī -fectum (inter, facere)

1. (o osebah) pobi(ja)ti, poraziti, posekati, umoriti, usmrtiti: P. Scipio Ti. Gracchum privatus interfecit Ci., M. Flaccus ex senatūs sentēntiā est interfectus Ci., interfecto Clodio haec adsequebatur Ci., i. exercitum N., Eutr., doletis trīs exercitūs interfectos Ci., equitem C., hostes, duces N., se Cu., Petrum cruci affixit et Paulum interfecit Lact. je dal ubiti z mečem, je dal obglaviti, feras Lucr.; z abl. instrumenti: suā manu sororem interfecit Ci., aliquem veneno i. S. fr., fame L., anum siti fameque i. Pl., Crassum suapte interfectum manu Ci., eum insidiis Ci., N. (tudi per insidias Cu., Sen. ph., Val. Max.), aliquem igni atque omnibus tormentis excruciatum L., dolo, naufragio interfici N. ob življenje priti, smrt storiti, umreti, poginiti, i. aliquem paene vitā et lumine Pl. spraviti koga ob kaj, vzeti mu kaj, virum et filium eodem tempore venenis clam datis vitā i. Gell. ob življenje spraviti, ugonobiti.

2. metaf. o stvareh: uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati: fer … ignem atque interfice messīs V., herbas Ci., usum, fructum Pl., salubritatem Aug., virginitatem Ap., fragmenta panis, piscium magnam vim Luc. fr. (po)užiti, ubi ille torrus (torris) esset interfectus flameus Acc. fr. požgan; occ. prekiniti (prekinjati), pretrgati, ustaviti (ustavljati): sermonem Ap., negotium pozni Icti.

inter-vertō -ere -vertī -versum

I. pravzaprav „pod roko obrniti“.

1. obrniti (obračati) drugam (= na kako drugo stran), prekreniti (prekretati): in extremis partibus semicaniculi intervertantur Vitr. na obeh oglih naj se porazdele …

2. metaf. spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), med. (v slabem pomenu) spremeniti se = sprevreči se: neque enim recta ingenia qualem in adulescentiam spem sui fecerant, usque in senectutem pertulerunt, sed interversa plerumque sunt Sen. ph. —

II. „na svojo stran obrniti (spraviti)“ = spodmakniti (spodmikati), poneveriti (poneverjati), zase pridrž(ev)ati: si intellexerint interverso hoc regali dono graviter vos tulisse Ci., Vitellius novies milies HS paucissimis mensibus intervertisse creditur T. je baje zase porabil 900,000.000 sestercijev, argentum Pl., pecuniam vestram Petr., publica vectigalia Suet.; occ. prekaniti, ukaniti, prelisičiti koga, ogoljufati, opehariti koga za kaj, pripraviti ga ob kaj: aliquem muliere Pl., aliquem possessione fundi Gell.; pren.: ille induxit, ut peteret (consulatum); receptum intervertit Ci. mu je odtegnil, interversa aedilitate praetorem renuntiari Ci. potem ko je preskočil ediliteto, feritas olim interversa nunc se effert Ap. zatrta; poseb. kot jur. (držpr.) t. t.: potlačiti, zadušiti, pritisniti (pritiskati) na kaj, ovreči (ometati), zaukazati, da se kaj ustavi, zatreti (zatirati): querelam, fideicommissum, publica iura Icti.

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

Irrtum, das, (-s, Irrtümer) zmota (tudi Recht); in einem Irrtum befangen v zmoti; einem Irrtum unterliegen biti v zmoti; im Irrtum sein biti v zmoti; in das Irrtum führen spraviti v zmoto; Irrtum vorbehalten Recht s pridržkom zmote; es ist ein Irrtum unterlaufen/es liegt ein Irrtum vor prišlo je do nesporazuma/zmotnega razumevanja/pomote

itterizia f med. zlatenica:
far venire l'itterizia a qcn. pren. šalj. koga spraviti v bes

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

jaleo moški spol ščuvanje, gonja (psov); plesna prireditev, hrupno veseljačenje, razgrajanje

armar jaleo razgrajati
meter en un jaleo v zadrego spraviti

jávnōst ž javnost: izbiti na javnost priti na dan; stupiti u javnost; iznijeti, izneti što na javnost spraviti kaj v javnost; govoriti pred javnošću

Jenseits, das, (-, ohne Plural) onstranstvo, oni svet, drugi svet; im Jenseits na drugem svetu, na onem svetu; ins Jenseits befördern spraviti na oni svet

jéza cólera f ; ira f ; enojo m ; rencor m

nagle jeze, nagnjen k jezi iracundo; irascible
rdeč od jeze rojo de cólera
izbruh jeze acceso m de cólera
slepa jeza ira sorda
kuhati jezo na koga guardar rencor a alg
nakopati si jezo atraerse la cólera (de alg); incurrir en cólera (de alg)
pomiriti komu jezo cortar la cólera a alg
požreti jezo contener su cólera
spraviti koga v jezo encolerizar, enfurecer, enojar a alg
stresti (svojo) jezo na koga descargar la ira en alg, desfogar su enojo en alg
vzkipeti od jeze montar en cólera; arrebatarse

jok [ó] moški spol (-a …) das Weinen
jok in stok das Jammergeschrei, das Wehgeschrei
krčevit jok der Weinkrampf
prisilni jok das Zwangsweinen
bruhniti v jok in Tränen ausbrechen, die Haltung verlieren
iti na jok den Tränen nahe sein (gre ji na jok sie ist …)
spraviti v jok zum Weinen bringen
rdeč od joka oči: [rotgeweint] rot geweint
z jokom in stokom (z veliko težavo) mit Ach und Krach

jók crying; weep, weeping; wailing; shedding of tears

pol v jóku, pol v smehu half crying, half laughing
na jók mi gre I feel like crying (ali weeping), I feel I could cry (ali weep)
planiti, spustiti se v jók to burst into tears, pogovorno to turn on the waterworks
bruhniti v jók to burst into tears
spraviti koga v jók to reduce someone to tears, to make someone cry
na jók ji je šlo she felt close to tears

jók pleurs moški spol množine , larmes ženski spol množine

na jok mu gre il est près de pleurer, il est au bord des larmes
spraviti koga v jok faire pleurer quelqu'un, arracher des larmes à quelqu'un
spustiti se v jok fondre en larmes
krčevit jok crise ženski spol de larmes, pleurs spasmodiques
jok in stok des pleurs et des gémissements

jók lágrimas f pl ; llanto m

krčevit jok llanto convulsivo
na jok mu gre (él) está a punto de llorar
histeričen jok (fam) llorera f
spraviti koga v jok hacer llorar a alg
spustiti se v jok saltársele a uno las lágrimas
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes

jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

en jouant, pour jouer za šalo
en se jouant igraje, z lahkoto
jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
jouer avec une arme igrati se z orožjem
jouer d'un jouet z igračo se igrati
jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
ce bois joue ta les se krivi
jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
jouer à Bourse špekulirati na borzi
jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
jouer un rôle igrati vlogo
jouer de malheur ne uspeti
se jouer igrati se
se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
se jouer des lois ne se ozirati na zakone
faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
jouer atout izigrati adut
jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
jouer sa dernière carte vse poskusiti
jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
jouer la surprise hliniti presenečenje
jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
jouer de la mâchoire požrešno jesti
jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
jouer sur les mots dvoumno govoriti
jouer aux quilles kegljati
jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
jouer sa vie življenje tvegati
jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)