Franja

Phobētōr -oris, acc. -ora, m (Φοβήτωρ „Strašilec“) Fobétor, sin boga spanja: O.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.

Phōcus -ī, m (Φῶκος) Fókus (Fókos), Ajakov najmlajši sin, brat Peleja in Telamona: O.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Pholus -ī, m (Φόλος) Fólus (Fólos), Iksionov sin, Kentaver: V., O.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

Phrixus (Phryxus) -ī, m (Φρίξος, Φρύξος) Fríks, Atamantov in Nefelin sin, ki je skupaj s sestro Helo na zlatorumenem ovnu zbežal v Kolhido: O., Stat., Col. (poet.), Hyg. — Od tod adj.

1. Phrixēus 3 (Φριξεῖος) Fríksov: soror (= Helle), stagna (= Hellespontus) O., maritus, agnus Mart., mare Sen. tr.

2. Phryxiānus 3 kodrastovolnat, kodrastovolnen: toga Plin.; subst. Phryxiānae -ārum, f kodrastovolnene obleke: Sen. ph.

Phyle͡us -eī, m (Φυλεύς) Filêj, sin elidskega kralja Avgija, udeleženec kalidonskega lova: O.

pīcus -ī, m (prim. skr. pika-ḥ h indijska kukavica, stvnem. speht = nem. Specht, lat. pīca)

1. žolna, detel: O., Plin. — Kot nom. propr. Pīcus -ī, m (Πῖκος) Píkus, latinski bog, Saturnov sin, Latinov ded, ki ga je Kirka spremenila v detla, ker je ni maral: V., O.

2. krilati lev, neko bajeslovno krilato bitje: Pl.

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

piel ženski spol koža; strojena koža, usnje; lupina; krzno; listnica

piel sin curtir nestrojena koža
piel charolada lakasto usnje
piel de gallina kurja polt
piel roja rdečekožec, Indijanec
piel de Rusia juhta (usnje)
encuadernación en piel vezava (knjige) v usnju
guantes de piel kožnate (krznene) rokavice
mala piel pretkan človek
arrancar (ali quitar) la piel (a) (Am) skalpirati
le ha costado la piel to ga je stalo življenje
dar (ali soltar) la piel umreti
no quisiera encontrarme en su piel ne bi hotel biti v njegovi koži
sin exponer la piel ne da bi se sam trudil
pieles pl vrste usnja; krzno
negociar en pieles trgovati z usnjem

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

Pīrithous -ī, m (Πειρίϑοος) Pejrítoos, Iksionov sin, kralj Lapitov, Hipodamejin soprog, Tezejev prijatelj. Po smrti svoje žene je hotel s Tezejem odpeljati Perzefono iz podzemlja, vendar je bil uklenjen in pridržan: H., O., Hyg.

písati escribir

pisati po nareku escribir al dictado
pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
pisati na tablo escribir en la pizarra
(ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
pisati note (glas) escribir música
kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!

písniti rechistar

niti pisniti ne no abrir el pico; no rechistar
ne da bi pisnil sin rechistar

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

plemkinja samostalnik
(pripadnica plemstva) ▸ nemesasszonyPoročil se je z ne ravno rosno mlado plemkinjo in zato imel dostop do kraljevih arhivov zemljevidov. ▸ Egy nem túl ifjú nemesasszonyt vett feleségül, és így hozzáférhetett a király térképarchívumához.Živel je v Španiji in se leta 1802 poročil s špansko plemkinjo. ▸ Spanyolországban élt, és 1802-ben feleségül vett egy spanyol nemeskisasszonyt.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.