Franja

Zadetki iskanja

  • presékati (-am) | presekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare (in due) pren.
    presekati gordijski vozel tagliare il nodo gordiano
    gozd. presekati sestoj tagliare il bosco con una cessa

    2. tagliare, spaccare:
    presekati ovinek tagliare la curva

    3. pren. tagliare, intersecare:
    tam cesta preseka železniško progo in quel punto la strada taglia la linea ferroviaria
    presekati komu pot tagliare la strada a qcn.

    4. pren. interrompere, troncare:
    šefov nenadni prihod je presekal pogovore l'arrivo improvviso del capo troncò il chiacchiericcio

    5. mat. sezionare; med. sezionare, praticare una sezione

    B) presékati se (-am se) | presekávati se (-am se) perf., imperf. refl. tagliarsi la strada (attraverso)
  • prestre|či [é] (-žem) prestrezati abfangen; vojska auffangen; udarec: parieren, auffangen; tehnika sunke: abfedern
    figurativno prestreči pot den Weg abschneiden
  • prestréči (-stréžem) | prestrézati (-am) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare; raccogliere:
    prestreči odtekajočo kri arrestare il sangue che cola

    2. parare:
    prestreči udarec parare il colpo

    3. afferrare:
    padla bi, če je ne bi prestregel sarebbe caduta se non l'avesse afferrata

    4. intercettare:
    prestreči skrivno poročilo intercettare un messaggio segreto

    5. avvertire, percepire:
    prestreči zvočne signale avvertire dei segnali acustici
    naprave so prestregle potresne sunke le apparecchiatura hanno registrato scosse di terremoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prestreči komu besedo interloquire
    prestreči pogled cogliere lo sguardo
    prestreči komu pot tagliare la strada a qcn.
    šport. prestreči žogo intercettare la palla
  • prevalíti (-ím) | prevaljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. rotolare

    2. pren. addossare, riversare, attribuire:
    krivdo za neuspeh so prevalili nanj la colpa dell'insucesso fu addossata a lui

    3.
    prevaliti pot percorrere la strada
    prevaliti sedlo superare il valico

    B) prevalíti se (-ím se) | prevaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. riversarsi:
    čez deželo se je prevalila armada turistov sul paese si riversò una valanga di turisti

    2. (premetavati se) rivoltolarsi, dimenarsi

    3. (prevesiti, prevešati se) scendere:
    pot se prevali v dolino il sentiero scende a valle
  • prevozíti (progo, pot) faire, parcourir ; (razdaljo) couvrir, traverser , (okrog) faire le tour de quelque chose

    prevoziti pot, progo, razdaljo couvrir un parcours
    prevoziti rdečo luč, signal brûler (ali griller) un feu rouge, un signal
  • pripáliti prìpālīm
    I.
    1. prižgati: pripaliti svijeću, lulu, sijalicu, žarulju
    2. prismoditi: pripaliti jelo
    3. pripaliti pješke odpraviti se peš na pot
    II. pripaliti se
    1. prižgati se
    2. prismoditi se: jelo se pripalilo
  • priprávljen préparé, prêt à, disposé à

    popolnoma pripravljen fin prêt
    pripravljen za odpošiljatev prêt à être expédié (ali pour l'expédition)
    pripravljen za polet (letalo) prêt à décoller, en état de vol
    pripravljen za na pot prêt à partir (en voyage)
    pripravljen za strel prêt à tirer (ali au tir), en ordre de tir
    pripravljen biti se déclarer prêt à, être (ali se montrer) disposé à, se tenir prêt, se maintenir disponible
    pripravljen biti sodelovati être disposé à coopérer (ali à collaborer, participer)
  • pristáviti (dodati) to add

    pristáviti lonec to put on the pot (to boil)
  • pristopn|i [ó] (-a, -o) Beitritts- (izjava die Beitrittserklärung); na goro: Aufstiegs- (pot die Aufstiegsroute, smučina die Aufstiegsspur)
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • priváten privado; particular

    privatni avto auto(móvil) m particular
    privatno čtivo (iniciativa, podjetje, klinika, življenje) lectura f (iniciativa f, empresa f, clínica f, vida f) privada
    privatna korespondenca (lastnina, obisk, naslov) correspondencia f (propiedad f, visita f, dirección f) particular
    privatni docent profesor m habilitado para enseñanza universitaria
    privatni interes interés m privado (ali particular)
    privatno premoženje bienes m pl particulares, fortuna f privada
    privatno pravo derecho m privado
    privatna šola colegio m particular
    privatno stanovanje domicilio m particular
    privatni pouk clases f pl (ali lecciones f pl) particulares
    privatna pot camino m particular
    privatna ura lección f (ali clase f) particular
    privatna tožba acción f privada
    privatni tožitelj acusador m privado
    privatni dohodki ingresos m pl particulares
    privatna zadeva asunto m privado (ali particular)
    stanovati privatno vivir en una casa particular
    po privatni poti (posredovanju) por conducto particular
  • privatn|i (-a, -o) Privat- (šola die Privatschule, maša die Privatmesse, pot der Privatweg, zbirka die Privatsammlung, soba das Privatzimmer, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, posest der Privatbesitz, izdaja der Privatdruck, detektiv der Privatdetektiv, docent der Privatdozent, jezik die Privatsprache, naslov die Privatadresse, pacient der Privatpatient, pouk der Privatunterricht, zavarovanje die Privatversicherung)
  • privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

    en privé zasebno
    privé de brez
    en tant que personne privée kot navaden državljan
    à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
    droit masculin privé zasebno pravo
    école féminin privée zasebna šola
    entreprise féminin privée zasebno podjetje
    homme masculin privé zasebnik
    propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
    vie féminin privée zasebno življenje
    prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
    le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi
  • privózen

    privozna pot, cesta chemin moški spol, route ženski spol d'accès, avenue ženski spol
  • procēdere v. intr. (pres. procēdo)

    1. iti, hoditi naprej:
    procedere a passo d'uomo iti korakoma
    procedere oltre nadaljevati pot

    2. pren. nadaljevati:
    procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
    procediamo con ordine naprej po vrsti

    3. pren. napredovati:
    tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

    4. ravnati, delati:
    procedere da galantuomo ravnati pošteno

    5. izvirati, izhajati

    6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
    procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

    7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
    procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga
  • procédure [prɔsedür] féminin (pravni, sodni) postopek, procedura, proces

    procédure de divorce postopek za razvezo
    procédure de conciliation postopek za poravnavo
    procédure criminelle kazenski postopek
    procédure d'épuration (politique) čistka
    procédure de faillite konkurzni postopek
    procédure judiciaire sodni postopek, sodna pot
    procédure de saisie rubežni postopek
    procédure sommaire hitri postopek
    frais masculin pluriel de procédure sodni stroški
    engager une procédure začeti postopek
  • prod [ó] moški spol (-a …) der Kies (debelozrnat Grobkies, drobnozrnat Feinkies, rečni [Flußkies] Flusskies); (naplavina) die Sandablagerung; v hribih: das Geröll; (gramoz) der Schotter
    s prodom posuta pot der Kiesweg
  • prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

    I.

    1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

    2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ?

    II.

    1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

    2. metaf.
    a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
    b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
    c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

    3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.
  • pro-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere)

    1. naprej pri(haja)ti: cum quinqueremis sola non proficeret Plin., nuntiatur Ariovistum tridui viam a suis finibus profecisse C. da je odrinil na tridnevno pot.

    2. metaf.
    a) napredovati, opraviti kaj, uspe(va)ti, imeti uspeh (dobiček, korist): Luc. fr., H., Col. idr., nihil in oppugnatione C., si modo in philosophia aliqua profecimus Ci., plus proficiebant multitudine telorum C., nihil in summam pacis proficiebatur T., in summam belli profectum foret L., parva certamina in summam profecerant totius spei L. so bile dokaj pripomogle k celotni odločitvi, proficere usque ad mores Q. vplivati na … , pretium proficit Plin. cena raste; occ. (o bolnikih) (po)boljšati se, izboljš(ev)ati se stanje komu, iti na bolje: si quidquam profecerint Cael., proficiens aegrotus Cael.; (o otrocih) rediti, ravnati se, iti v višino, rasti v višino, potegniti (potegovati) se (naspr. deficere): Aug.; (o rastlinah) uspe(va)ti: vitis humane proficit Plin.
    b) koristiti, služiti, pomoči (pomagati), učinkovati: raro, plurimum Ci., verba profectura aliquid O., non proficientia frena O. nepridne, nekoristne, brezkoristne, ad dicendum proficit scriptio Ci., ita quiddam spero nobis profici Ci., memoriae frequenti emendatione proficitur Plin. iun., premultum proficiet illud demonstrare Ci., (o zdravilih) pomagati, učinkovati, delovati: Plin., Amm., herba proficiente nihil (neučinkovito) curarier H., p. in, ad, adversus aliquid, in aliqua re Cels.
  • pro-ficīscor, proficīscī, profectus sum (incoh. k proficere „začenjam se odpravljati“)

    1. odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvig(ov)ati) se, odriniti, napotíti (napótiti) se, upotíti (upótiti) se, napotováti se, odpotovati, iti, oditi (odhajati), kreniti, odriniti (naspr. redire, reverti): statim proficiscitur S., quae ad proficiscendum pertinerent, comparare C., proficisci cum classe C., navibus, classe N.; toda cum exercitu N., cum aliquo S., proficiscuntur Pisandro duce N. odrinejo po morju, navis proficiscitur Ci. odpluje, odplove, odjadra, odrine; izhodišče: domo N., Athenis N., Vell., Stagirā, Scythiā Cu., portu L., ex portu C., ex Siciliā C., a Persepoli Cu., unde (sc. naves) erant profectae C.; smer: Athenas Cu., Aegyptum Ci., in Mediam Cu., omnibus copiis ad Ilerdam C., ad Italiam Eutr., Romam versus Ci., ad eam domum Ci., ad caelum (o umirajočih) Ci., ad bellum C., N., in bellum Iust., Gell., in (k) exercitum Pl., in pugnam, in proelium C., in expeditionem S., adversus Ptolemaeum N., adversus eos C., adversus Gallos Eutr., contra hostem C., contra barbaros N., nunc, quo profectus sum (kamor sem se namenil), ibo Pl., alio Ter. (kam) drugam, eodem S., C.; namen: ad somnum Ci. spat, ad iter C. na pot; s sup.: frumentatum Hirt., L., venatum N. lovit, na lov, aliquem adiutum, Aegyptum oppugnatum N.; z gerundijem in gerundivom: ad dormiendum Ci., ad Massiliam occupandam C., ad subigendam Asiam Cu., ad sedes inquirendas Iust.; z inf.: quom ad me profectus ire Pl., inde a rege proficiscitur terras inclutas visere Gell.; z (dvojnim) dat.: praesidio N., per Illiricum subsidio C., alicui auxilio, subsidio S., N. na pomoč.

    2. biti na poti, potovati, iti, marširati, korakati, napotiti se, upotiti se kam: Argis Sicyonem Ci., quo proficiscimur, milites? C., cum potestate in provinciam est profectus Ci., ex hoc loco proficiscitur Puteolos stadia triginta Ci., magnum iter ad doctas Athenas proficisci Pr. dolgo pot storiti (prepotovati) v …

    3. metaf.
    a) meriti na kaj, stremeti za čim, prizadevati si za kaj: ad exitium, in genus orationis Corn.; occ. (v govoru, razpravi) naprej iti na kaj, k čemu, preiti (prehajati) na kaj, prestopiti (prestopati) k čemu: ad reliqua, ordine ad reliqua Ci.
    b) zače(nja)ti pri čem ali kaj: ab hoc initio profectus legem promulgavit C., a philosophia profectus Xenophon scripsit historiam Ci.; tudi = zače(nja)ti se, začetek imeti: inde proficiscitur oratio mea Ci.; occ. priti (prihajati), iziti (izhajati), izvirati, nasta(ja)ti, biti kakega rodu: a natura Ci., venae a corde profectae Ci., plura a parente proficisci non possunt N., ex municipio Ci. ali ex ea civitate N. po rodu biti iz … , Tyria de gente profecti O., genus a Pallante profectum V., quae a me profecta sunt in te Ci. kar sem jaz tebi storil, profecti ab Aristotele Ci. Aristotelovi učenci, Aristotelovi nasledniki.

    Opomba: Act. soobl. proficīscō -ere: obsecro licet complecti prius quam proficisco? Pl.