Franja

pošéven oblique, biais, incliné, penché (d'un côté)

poševno en oblique, obliquement, de biais, en biais, en diagonale, de travers, de côté
poševna črta (ligne ženski spol) oblique ženski spol, biais moški spol
poševno črtkasto haché, à hachures obliques
poševno dvigalo monte-charge moški spol incliné
poševna ravnina plan moški spol incliné
poševni (kurzivni) stavek (caractères moški spol množine) italiques moški spol množine
poševni stolp v Pisi la Tour penchée de Pise
poševno obesiti (sliko) suspendre de travers
poševno pisati coucher son écriture
poševno položiti, postaviti mettre de travers (ali sur le côté)

pošíljka (-e) f

1. spedizione, (poštna pošiljka) pacco postale; trg. arrivo:
pisemska pošiljka plico, lettera
pošiljke zdomcev le rimesse degli emigrati
dostavljanje pošiljk na dom recapito delle spedizioni
pošiljka po povzetju pacco in contrassegno, spedizione in contrassegno
trg. postaviti v izložbo najnovejše pošiljke blaga esporre gli ultimi arrivi

2. (količina blaga, ki se pošlje hkrati) partita, lotto:
pošiljka kave una partita di caffè

povprék de (ali en) travers, diagonalement; en moyenne

vse povprek en bloc, en tas
povprek se postaviti komu (figurativno) se mettre en travers des projets de quelqu'un, contrecarrer (ali contrarier) les projets (ali les desseins) de quelqu'un

poz|a [ó] ženski spol (-e …) die Pose; die Positur
postaviti se v pozo sich in Positur setzen/stellen

póza pose ženski spol , attitude ženski spol , affectation ženski spol , maintien moški spol

postaviti se v pozo adopter une attitude affectée, se mettre en scène
naštudirana poza maintien étudié

póza (drža) actitud f ; (zlasti slikarstvo) postura f

postaviti se v pozo adoptar una actitud afectada, mostrar un aire grave (ali un aire solemne)

pozitur|a ženski spol (-e …) (poza, drža) die Positur
postaviti se v pozituro sich in Positur werfen

pozòr attention

pozòr na stopnico! mind the step!
pozòr! vojska attention!; look out!, take care!, (umaknite se!, žargon) mind out!
pozòr pred psom! beware of the dog!
postaviti se v pozòr to come to attention
stati v pozòru to stand at attention
pozòr pred žeparji! beware of pickpockets!

pozòr (-ôra)

A) m voj.
stati v pozor, postaviti se v pozor stare, mettersi sull'attenti

B) pozòr inter. attenti!; attenzione; all'erta; occhio:
pozor, hud pes attenti al cane
film. pozor! snemanje! ciac! si gira!

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

praecō -ōnis, m (sinkop. iz prae-dicō)

1. glasnik, oznanjevalec, klicar. Praecones so bili od države plačani služabniki, ki so delovali kot reditelji in oklicevalci na sodiščih, ob volitvah, gledaliških igrah, pogrebih in dražbah: Pl., Ter., V., H., Plin., Petr., Suet., Ap., Cl., Fest. idr., si palam praeco iussu tuo praedicasset non decumas frumenti, sed dimidias venire partis Ci., victus vestitusque sub praeconem subiectus Ci., silentium per praeconem factum L., per praeconem vendere aliquid Ci. na dražbi, bona civium voci subicere praeconis Ci. na dražbi naprodaj postaviti, Cyprium regem cum bonis omnibus sub praeconem subicere Ci., fundum subicere praeconi L. javno ponuditi v prodajo.

2. metaf. glasnik, oznanjevalec = hvalivec, hvalitelj, slavilec, slavitelj, poveličevalec: o fortunate adulescens, qui tuae virtutis Homerum praeconem inveneris! Ci.

prae-lūdō -ere -sī -sum (prae in lūdere) igrati pred čim =

1. za poskus (poskušnjo, vajo) kaj prej storiti, poskusiti (poskušati) prej, pred čim; z dat.: Tert., Nero praeludit Pompeiano Plin. prej pôje za poskušnjo (za vajo) za Pompejevo gledališče, p. tragoediis Gell.

2. metaf. = quasi per ludum aliquid facere, quod postmodo serio faciendum sit ali leve quiddam ceu maioris rei initium praemittere (od)igrati predigro, (za)igrati (= narediti) uvod v kaj; z dat.: magnis fatis Cl., sic maria bello quasi tempestate praeluserant Fl., aliquid operibus suis p. Stat. kot predgovor (uvod) postaviti na začetek, vnaprej omeniti; abs.: rabies Mariana iam intra urbem praeluserat, quasi si experiretur Fl.

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

praepositiō -ōnis, f (praepōnere)

1. postavljanje spredaj (na sprednje mesto, na prvo mesto), predpostavljanje: negationis Ci., diei et consulis Ulp. (Dig.).

2. postavljanje (postavitev, namestitev) za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika) česa, čemu: Icti.

3. meton. (kot gram. t. t.) predlog, prepozícija: Varr., Q., Gell., Prisc., insuavissima praepositio est af Ci., praepositiones urbibus addere Suet. postaviti (postavljati) predloge pred mestna imena.

4. metaf. dajanje prednosti, prednost: neque tamen illa praepositio tali ad eum, quem dixi, finem pertinebit Ci.

práksa pratique ženski spol , étude ženski spol , exercice moški spol , expérience ženski spol

v praksi pratiquement, en pratiqué
običajna praksa pratique ženski spol courante, figurativno monnaie courante
odvetniška praksa étude (ali bureau moški spol, cabinet moški spol) d'avocat
med teorijo in prakso je velika razlika il y a loin de la théorie à la pratique
zdravnik ima obsežno prakso le médecin a une pratique (ali une clientèle) étendue
postaviti, prestaviti v prakso mettre en pratique
spremeniti teorijo v prakso mettre une théorie en pratique (ali en application)

pránger (-ja) m hist. berlina, gogna:
postaviti na pranger mettere alla gogna

prav|i¹ (-a, -o)

1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

3. wirklich
pravi član wirkliches Mitglied

4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

6. (cel) ganz
kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
|
pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
| ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule