Franja

postávljati ➞ postaviti (bahati se) to boast, to brag, to swagger (z about), (prsiti se) to throw out one's chest

postávljati (-am) imperf. glej postaviti | postavljati

postávljati glej postaviti

postavljati se (bahati se) fanfarronear; presumir

postavlja|ti se¹ (-m) postaviti (immer wieder) ➞ → postaviti se vprašanje: sich erheben (postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage)

postavlja|ti se² (-m) postaviti s čim: sich loben, sich brüsten, renommieren mit, Staat machen mit, prunken, protzen (mit), z besedami: prahlen (mit); auftrumpfen (mit); (poudarjati) (etwas) hervorkehren
z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati mit X ist kein Staat zu machen
| ➞ → ponašati se

postavljati se na trepalnice frazem
(brezuspešno se truditi) ▸ apait-anyait belead
Sopomenke: postaviti se na trepalnice

postavljen (-a, -o) aufgestellt, gestellt ➞ → postaviti

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

postrani postaviti, stati v prostoru: schräg (ki stoji postrani) schrägstehend; v kotu: über Eck; (ne naravnost) schief
postaviti postrani kanten, verkanten
postrani zaslužiti nebenbei verdienen
figurativno postrani gledati von der Seite ansehen, scheel ansehen

pošéven oblique, biais, incliné, penché (d'un côté)

poševno en oblique, obliquement, de biais, en biais, en diagonale, de travers, de côté
poševna črta (ligne ženski spol) oblique ženski spol, biais moški spol
poševno črtkasto haché, à hachures obliques
poševno dvigalo monte-charge moški spol incliné
poševna ravnina plan moški spol incliné
poševni (kurzivni) stavek (caractères moški spol množine) italiques moški spol množine
poševni stolp v Pisi la Tour penchée de Pise
poševno obesiti (sliko) suspendre de travers
poševno pisati coucher son écriture
poševno položiti, postaviti mettre de travers (ali sur le côté)

pošíljka (-e) f

1. spedizione, (poštna pošiljka) pacco postale; trg. arrivo:
pisemska pošiljka plico, lettera
pošiljke zdomcev le rimesse degli emigrati
dostavljanje pošiljk na dom recapito delle spedizioni
pošiljka po povzetju pacco in contrassegno, spedizione in contrassegno
trg. postaviti v izložbo najnovejše pošiljke blaga esporre gli ultimi arrivi

2. (količina blaga, ki se pošlje hkrati) partita, lotto:
pošiljka kave una partita di caffè

povprék de (ali en) travers, diagonalement; en moyenne

vse povprek en bloc, en tas
povprek se postaviti komu (figurativno) se mettre en travers des projets de quelqu'un, contrecarrer (ali contrarier) les projets (ali les desseins) de quelqu'un

poz|a [ó] ženski spol (-e …) die Pose; die Positur
postaviti se v pozo sich in Positur setzen/stellen

póza pose ženski spol , attitude ženski spol , affectation ženski spol , maintien moški spol

postaviti se v pozo adopter une attitude affectée, se mettre en scène
naštudirana poza maintien étudié

póza (drža) actitud f ; (zlasti slikarstvo) postura f

postaviti se v pozo adoptar una actitud afectada, mostrar un aire grave (ali un aire solemne)

pozitur|a ženski spol (-e …) (poza, drža) die Positur
postaviti se v pozituro sich in Positur werfen

pozòr attention

pozòr na stopnico! mind the step!
pozòr! vojska attention!; look out!, take care!, (umaknite se!, žargon) mind out!
pozòr pred psom! beware of the dog!
postaviti se v pozòr to come to attention
stati v pozòru to stand at attention
pozòr pred žeparji! beware of pickpockets!

pozòr (-ôra)

A) m voj.
stati v pozor, postaviti se v pozor stare, mettersi sull'attenti

B) pozòr inter. attenti!; attenzione; all'erta; occhio:
pozor, hud pes attenti al cane
film. pozor! snemanje! ciac! si gira!

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.