Franja

équerrage [ekɛraž] masculin ogel, kot

équerrage gras, en gras ogel nad 90°
équerrage maigre ogel pod 90°

Erde, die, (-, -n) zemlja; Planet: Zemlja; (Boden) tla; Chemie Baukunst, Architektur zemljina; Geologie prst; auf Erden na Zemlji; zu Erde fallen pasti na zemljo; blanke/nackte Erde gola zemlja; auf der Erde bleiben figurativ ostati trdno na zemlji; unter die Erde pod zemljo

Erfolgszwang, der, unter Erfolgszwang stehen biti pod prisilo uspeha

Escila ženski spol Scila

entre Escila y Caribdis z dežja pod kap

eskórta vojska escort; pomorstvo convoy

pod eskórto under escort
ladja v eskórti ship sailing in convoy

espèce [ɛspɛs] féminin vrsta, zvrst; sorta; kakovost, kov; juridique primer

pt gotovina, denar
en, dans l'espèce v tem (posebnem) primeru
une, (populaire tudi) un espèce de nekak, neka vrsta
il habite une espèce de château stanuje v nekakem gradu (graščini)
d'espèce différente različen
la belle espèce! lepa sorta!
espèce de bon à rien! ničè! človek za nobeno rabo!
(familier) un espèce d'imbécile bedak
espèce d'imbécile! tepec!
cas masculin d'espèce poseben primer
conservation féminin, propagation féminin de l'espèce ohranitev, množitev vrste
paiement masculin en espèces plačilo v gotovini, v denarju
espèces en caisse blagajniška gotovina
espèce humaine človeški rod
espèces sonnantes kovinski denar
menteur de la plus belle espèce največji lažnivec
(religion) communier sous les deux espèces sprejeti obhajilo pod obema podobama

essuyer [ɛsɥije] verbe transitif (o)brisati, posušiti, osušiti; figuré prestati, prenašati, biti izpostavljen, doživeti

s'essuyer obrisati se, osušiti se
essuyer le feu de l'ennemi biti pod sovražnim ognjem
essuyer le front ruisselant de sueur obrisati si pot s čela
essuyer les larmes de quelqu'un (figuré) (po)tolažiti koga
essuyer un orage, une tempête doživeti vihar, nevihto
essuyer des pertes imeti, pretrpeti izgube
essuyer les plâtres stanovati v novi, nepresušeni hiši; figuré opraviti pionirsko delo
essuyer un refus (figuré) dobiti košarico
essuyer des reproches, une réprimande požreti očitke, grajo
essuyer ses larmes obrisati si solze

estrella ženski spol zvezda (stalnica); vetrovnica (na kompasu); (tisk) zvezdica; srečna zvezda, usoda; zvezdnik, -ica

estrella fija zvezda stalnica
estrella fugaz meteor, zvezdni utrinek
estrella de mar morska zvezda
estrella matutina, estrella del alba danica
estrella del Norte, estrella polar severnica
estrella de la pantalla, estrella de la película, estrella del film filmska zvezda
estrella vespertina, estrella de Venus večernica
cerveza Estrella vrsta španskega svetlega piva
tener estrella imeti srečo, biti rojen pod srečno zvezdo
levantarse a las estrellas napihovati se, ohol biti
levantarse con (las) estrellas zelo rano vstajati
poner a uno sobre (por) las estrellas koga v zvezde povzdigovati
querer contar las estrellas nečesa nemogočega se lotiti
ver las estrellas vse zvezde videti (od bolečine)

étendard [etɑ̃dar] masculin prapor, zastava

combattre sous les étendards de ... boriti se pod zastavo ...

étoile [etwal] féminin zvezda; figuré usoda; odličnik, filmska zvezda, diva; typographie zvezdica

en étoile zvezdast
étoile filante zvezdni utrinek
étoile fixe zvezda stalnica
étoile du matin, du soir jutranja zvezda (danica), večerna zvezda (večernica)
étoile de mer (zoologie) morska zvezda
étoile à cinq pointes, à cinq branches peterokraka zvezda
étoile polaire severnica
mauvaise étoile nesrečna zvezda
avoir foi, être confiant en son étoile zaupati svoji zvezdi
coucher, dormir, passer la nuit à la belle étoile spati, prespati, prebiti nočpod milim nebom
il est conduit, guidé par une belle étoile vodi ga dobra zvezda
il est né sous une bonne, mauvaise étoile rodil se je pod srečno, nesrečno zvezdo
l'étoile apparaît (ali s'allume), pâlit (ali s'éteint) zvezda se prižge, ugasne
il fait clair d'étoile zvezde sijejo

étouffé, e [etufe] adjectif zadušèn, pridušèn, slaboten

rires masculin pluriel étouffés pridušen, zadržan smeh
l'enfant est mort étouffé sous ses couvertures otrok se je zadušil pod svojimi odejami

Euphrānor -oris, m (Εὐφράνωρ) Evfranor,

1. znameniti livar in slikar v Praksitelovi dobi: Plin., Q., Iuv.

2. stavbenik: Vitr.

3. načelnik ladjevja pod Cezarjem: Auct. b. Alx.

évader, s' [evade] pobegniti, ubežati, uiti (de iz); skrivaj oditi; figuré odtegniti se, osvoboditi se; izgovarjati se, izvijati se; izvleči se iz afere

trois prisonniers se sont évadés en creusant une galerie sous l'enceinte de barbelés trije ujetniki so pobegnili, tako da so izkopali predor pod žično ograjo

exercice [ɛgzɛrsis] masculin vaja, vežba; sport treniranje, trening; militaire ekserciranje, (telesno) gibanje; izvrševanje (poklica, oblasti); izpolnjevanje (dolžnosti); uveljavitev (pravice); poslovno, računsko, upravno leto; pluriel vadnica

en exercice v izvrševanju službe, v službi, v aktivnosti
exercice d'alerte vaja za alarm
exercice aux anneaux, à la barre, aux barres parallèles, au cheval, à l'échelle, aux agrès vaja na krogih, na drogu, na bradlji, na konju, na lestvi, na orodjih
exercice fiscal davčno leto
exercices (gymnastiques) au sol, de plancher vaje v parterni telovadbi
exercice illégal de la médecine nezakonito izvrševanje zdravilstva
exercices libres proste vaje
exercices physiques telesne vaje
exercice préparatoire predvaja
exercices publics de gymnastique javni telovadni nastop
exercices de respiration dihalne vaje
exercice social poslovno leto kakega obrata, pod

exercitus -ūs, m (exercēre)

I.

1. vaja: pro exercitu gymnastico et palaestrico hoc habemus Pl.

2. met. izurjeno moštvo, vojska = vojno krdelo: exercitus Cn. Pompei hiemavit in Gallia Ci., victor exercitus Ci., N. zmagovita vojska, exercitus paratus atque instructus C., pedester N. pehota, equitum V. konjeniško krdelo, konjenica, exercitus tiro L. vojska samih novincev, naspr. exercitus veteranus Ci., L., Auct. b. Alx.; v pl.: Pannonici exercitus T. panonska bojna krdela, panonske legije. Z glag.: exercitum scribere S., L., conscribere Ci., cogere C., S., parare S., comparare Ci., S., instruere S., facere, conficere, conflare Ci., contrahere, ducere, transducere C., ductare S. (gl. te glag.).

3. occ.
a) vojska na kopnem (naspr. mornarica): cum classe et exercitu L.
b) vojska pešcev, pehota (naspr. konjenica): L., exercitum castris continuit, equestri proelio cotidie contendit C.

4. met.
a) moštvo, krdelo, množica, tolpa, drhal: exercitus perditorum civium Ci., domus est oppugnata exercitu Clodiano Ci., meretricum exercitus Hier.
b) (ker je bila rimska vojska sprva sestavljena le iz svobodnih državljanov) = državljanski zbor, narodni zbor v centurionskih komicijah: navedek pri Varr.
c) pesn. (o živalih) jata: corvorum V., Phorci exercitus omnis V. vse morsko živalstvo

— II. nemir, muka (glede na pomen, naveden pod I. 1.): remissum … imperare exercitum Pl., noli … lacrumis tuis mihi exercitum imperare Pl.

Opomba: Nom. sg.: exercitum It., gen.: exercitī Acc. fr., Naev. fr., Varr. ap. Non., gen. pl.: exercitûm L.

exortus -ūs, m (exorīrī)

1. vzhod: Varr., solis L., Corn., sub lucis exortum Cu. pod jutro, exortus Aquilonis Plin.

2. pren.
a) povzdig (na prestol): invicti imperatoris Plin.
b) izvir, izvor, nastanek, začetek: Danuvii Plin., subit (aqua) altitudinem exortus sui Plin.

expendō -ere -pendī -pēnsum „iztehtati“, od tod

1. skrbno odtehtati (za kaj, s čim), odmeriti (s čim): pol ego, qui te expendi, scio Pl., hunc hominem decet auro expendi Pl., aurum auro expendetur Pl., aurum, qui (= quo) Hector expensus fuit Pl., expendere bacam, nucem Cels., ut iam expendantur, non numerentur pecuniae Ci., expenso gradu Pr. z odmerjenim korakom; pren. (v duhu) preteht(ov)ati, premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), pretres(a)ti: argumenta non tam numerare soleo quam expendere Ci., in dissensione civili expendendos cives, non numerandos puto Ci., testem diligenter expenditis Ci. verodostojnost priče lahko skrbno presojate, iidem expendunt atque aestimant voluptates Ci., expendere omnes casus V., causam meritis, animo singula dicta suo O., contraria apud animum suum Val. Fl., verba arte, consilia belli T.

2. occ. (ker so starodavniki pri izplačevanju odtehtovali kovinske paličice) izplač(ev)ati, plačati, izda(ja)ti: expensum est auri pondo centum Ci., nominibus (dolžnikom) certis expendere nummos H. posojati, expendere viginti milia talentûm in hos sumptus Iust., usuras gravissimas Dig. Pogosto pt. pf. expēnsus 3 v reklu expensam pecuniam (pecunias expensas) ali expensum aliquid alicui ferre vknjižiti, da se je komu izplačal (posodil) denar: haec pecunia necesse est aut data aut expensa … sit Ci., qui L. Antonio mille nummum ferret expensum Ci., quid proderat tibi te expensum illis non tulisse Ci., da jim nisi vknjižil, ne tu expensum muneribus ferres Ci., da ne vknjižiš pod rubriko „za darila” non amplius quam terna milia in singulos menses expensum sumptui ferre solitus N. navadno za svoje potrebe mesečno ni izdal več kakor 3000 sestercijev (pravzaprav: kakor mesečni izdatek ni vknjižil več kot … ), homines … , quibus sine fenore expensas pecunias tulisset L. je bil denar posodil brez obresti; pren.: mentio facta est de legione ea, quam expensam tulit Caesari Pompeius Caelius in Ci. ep. ki jo je prepustil, oddal, ipsam facilitati suae expensum ferre Dig. pripisovati, expenso ferre vestem supellectilis nomine Dig. pohištvu prištevati. Subst. expēnsa -ae, f (sc. pecunia) izdatek, (s)trošek: Cl., Ulp. (Dig.), Vulg. = expēnsum -ī, n: bene ratio accepti atque expensi inter nos convenit Pl., acceptum et expensum Ci. (prim. acceptum pri accipiō).

3. pren. kaj plačati = pokoriti se za kaj, kazen trpeti za kaj: poenas Iovi fato expendisse supremo Acc. ap. Ci., talīs voluisti expendere poenas? V., infanda per orbem supplicia et scelerum poenas expendimus omnes V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V., expendere poenas capite T. z glavo plačati (brez obj.), dura supplicia Sil.

expetō -ere -īvī (-iī) -ītum

I. trans.

1. slediti kaj, (po)iskati kaj: propter quam (corporis partem) maxime expetuntur (castores a venatoribus) Ci., Asia ab hoc non ad voluptatem expetita est Ci., mare medium terrae locum expetens Ci. ki sili proti središču zemlje; pren.: ut in eum omnes expetant (sc. dii) huiusce clades belli L. da bi ga udarili z vsemi nesrečami te vojne (po drugih je clades nom. pl. in glag. v intr. pomenu [gl. tukaj pod II. 1.])

2. želeti (si) česa, poželeti česa, hlepeti po čem, hoteti kaj, zahtevati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za kaj, stremeti za čim, težiti za čim: ne legaretur Gabinius Pompeio expetenti Ci. po Pompejevi želji. — Skladi: z obj.: Plautinas fabulas Pl., stulta sibi consilia Pl. nespametne sklepe storiti, sibi aliquam (namreč za ženo) Ter., principatum numquam expetivi Ci., expetere nihil nisi quod honestum sit Ci., alicuius vitam (mortem, sanguinem) Ci. komu po življenju streči, supplicium, supplicia L., Cu. izvršiti; v pass.: pecunia tantopere expetitur, libertas etiam a bestiis expetitur Ci., gloriam expetendam putare Ci. imeti za prizadevanja vredno, nihil esse in vita expetendum nisi laudem atque honorem Ci. Od kod?: ab hoc eiecto cadavere mihi opem expetebam? Ci., Italia … ab hoc auxilium absente expetivit Ci., unde sibi omnes sui cives consilium expetunt Ci. ki ga povprašujejo za svet; pogosto: poenas expetere ab aliquo Ci. koga kaznovati, v tem pomenu tudi: poenas expetere in aliquem L., aliquem expetere poenae (dat.) Lact., poenae letoque Sen. tr. s smrtjo kaznovati. Z inf. (ob istem subj.): Plin., expeto videre te Pl., expeto scire Ter., vincere illi expetunt Ci., amor, qui me praeter omnīs expetit … urere H., turba … virum cognoscere … expetit O., quod scire expeto Cu.; z ACI (ob menjajočem se subj.): Enn., Pac. fr., Pl., Ter., Lact., nostram gloriam tuā virtute augeri expeto Ci. ep., perisse (me) expetunt L. S finalnim stavkom: fatebor et fuisse me Seiano amicum et, ut essem, expetisse T.

3. occ. povpraš(ev)ati za kaj, po kom, po čem: arma expetit Aesonides et amicos ordine reges Val. Fl.

— II. intr.

1. abs. = dogoditi se, pripetiti se: in servitute expetunt multa iniqua Pl.; expetere alicui ali in aliquem pripetiti se komu, zadeti koga: insonti mihi illius ira in hanc et maledicta expetent Pl., suam culpam expetere in mortalem ut sinat Pl., ut in eum omnes expetant huiusce belli clades L. da naj ga zadenejo (gl. tu pod I. 1.)

2. (redko) = trajati: bono si quid male facias, aetatem (večno) expetit Pl. — Adj. pt. pr. expetēns -entis poželjiv: cupido … et expetenti (homini) Ci.

externe [ɛkstɛrn] adjectif zunanji; zunaj stanujoč; masculin eksternist, zunanji učenec (ki se ne hrani v internatu)

médicament masculin pour l'usage externe zdravilo za zunanjo uporabo
angle masculin externe zunanji kot
externe surveillé učenec eksternist, ki ostane v šoli po pouku in se uči pod nadzorstvom
externe des hôpitaux študent medicine, ki pomaga v bolnišnici

Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.