Franja

attendrir [atɑ̃drir] verbe transitif (o)mehčati (tudi figuré); figuré ganiti

s'attendrir omehčati se, figuré bitin ganjen (sur, devant quelque chose ob čem)
attendrir la viande omehčati meso
ses larmes m'attendrissent njene solze me ganejo
il s'est attendri sur le sort des prisonniers de guerre usoda vojnih ujetnikov ga je ganila

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

attorno

A) avv. naokrog, okoli:
si guardò attorno pogledal je naokrog
andare attorno potikati se, sprehajati se
darsi d'attorno pren. prizadevati si, truditi se, dati si opraviti
levarsi qcn. d'attorno koga se znebiti, otresti
guardarsi attorno pren. biti previden

B) prep.
attorno a okoli, okrog:
sedevamo attorno al fuoco sedeli smo okrog ognja
stare attorno a qcn. biti stalno ob nekom pren. zalezovati, nadlegovati koga

Atturrēs -ium, f Ature (zdaj Aire-sur-l'Adour), mesto v Akvitaniji ob Aturu: Sid.

Auchētae -ārum, m Avhet(c)i, skitsko ljudstvo ob izviru reke Boga (Hypanis): Plin., M.; sg. Auchātēs -ae, m Avhatec: Val. Fl.

audeō -ēre, ausus sum (iz *audus = avidus; prim. aveō1, avidus) semidep.

1. željan biti, (po)želeti, volja je koga, marati, hoteti, hoče se komu; non audeo srce mi ne da: quos ubi confertos audere in proelia vidi V. da si žele boja; z inf.: non audes mihi subvenire? Pl. ali se ne moreš odločiti...? auden participare me, quod commentus es? Pl. hočeš...? aude, hospes, contemnere opes V., sapere aude H. volja te bodi odločiti se, nec longius audet abire O.; abs.: si audes (kontr. sōdēs, gl. to geslo) če te je volja, če ti je drago, če hočeš tako dober biti: da mihi hoc, si audes Pl.

2. opogumiti (opogumljati) se, (pre)drzniti si, upati si, drzno lotiti se česa, drzno (po)skusiti (poskušati) kaj; abs.: V., H., Q., audendum atque agendum ait in tanto malo esse L., audendo atque agendo res Romana crevit L. po smelosti in delavnosti, Romani audendo et fallendo magni facti S. fr., hos... novos magistros nihil intellegebam posse docere quam audere Ci. kakor drzno nastopati, kakor drznosti, periculosius esse deprehendi quam audere T., duo itinera audendi T., ausos libertas sequetur T.; z adv.: neque ausurum contra Seianum T. Sejan si ne bo upal nasprotovati, longius audere T. dalje si upati, unde rursus ausi T. od tod pa upajoč si zopet priti na plano; s praep.: adversus Neronem ausus T., a. istas in usque manus Stat.; z inf.: Pl., Ter., H., Cat. idr., qui de meo facto non dubitem dicere, de Ligarii non audeam confiteri Ci., eodem loco non sunt ausi manere N., qui pulsi loco cedere ausi erant S., bene ausus vana contemnere L., vitigeni latices in aquāī fontibus audent misceri Lucr.; v pass.: si animadverterent auderi adversus se... dimicari N.; z acc. pron. neutr.: ausus es hoc ex ore tuo Enn. ap. Ci., cotidie... quid nostri auderent, sollicitationibus perclitabatur C., quid victor non audebit? Ci., sibi alia omnia audebant Ci., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae suae ausus in regibus esset L., si quid in morbo petulantius ausi sunt adversus medentem Sen. ph., audendum aliquid pro patria etiam cum periculo ratus Iust.; pesn. in poklas. tudi z drugimi obj.: audent cum talia fures V., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., a. tantum facinus Ter., L., desperatio audere ultima... cogit L., a. multa dolo, pleraque per vim L., privatis ut opibus, ita consiliis magna ausus Vell. ob svojem in v svoj dobiček, plus in eo dilectu Valens audebat T., a. proelium, aciem T. drzno spustiti se v boj, vim cultoribus et oppidanis ac plerumque in mercatores T.; v pass.: audeantur infanda L., omnia et conanda et audenda esse Magnetibus L., non ab Scipionibus... quicquam ausum patratumque fortius quam tunc a Caesare Vell., ausis ad Caesarem codicillis T.; za nikalnico s quin: ut non audeam profecto, percontanti quin promam omnia Pl. da ne zdržim, da se ne bi opogumil. — Od tod

1. adj. pt. pr. audēns -entis, adv. audenter drzen, smel, pogumen: audentes Fortuna iuvat V., audentes deus ipse iuvat O., nihil gravius audenti quam ignavo patiendum T., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., puer quidam audentior ceteris Plin. iun., audentior spes Val. Fl., audentior oratio T., audentissimi cuiusque procursus T., audenter dicere Ulp. (Dig.), Vulg., multa audentius inseri possunt Q., audentius progredi T., audentius iam onerat Seianum T., audentius hostem increpans Stat.

2. subst. pt. pf. ausum -ī, n drzen (nevaren) poskus, podjetje, početje: ausi paenitet O., magnis excidere ausis (ne dovršiti, ne dognati) O., ausis indulgere O., auso potiri (izvršiti) V., O., at tibi... pro talibus ausis di... persolvant grates dignas V., ausi nullius capax natura T.

Opomba: Star. pf. ausī: Ca. ap. Prisc.; nenavaden cj. pf. auserim: Ambr.; star. opt. (pōtēntīālīs) ausim -is -it -int drznil(i) bi si, upal(i) bi si: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Cat., Pr., Tib., Lucr., Q., Plin. iun., nec, si sciam, dicere ausim L., quis non spondere ausit L., non ausim Ci. (Brutus 18), de grege non ausim quicquam deponere tecum V., neque illi detrahere ausim coronam H., et nihil est, quod non effreno captus amore ausit O., nobis nihil comperti affirmare ausim T.

aufknallen treščiti (auf na/ob); (öffnen) s treskom odpreti

Aufprall, der, (-s, -e) udar, udarec, padec (auf na/ob)

auftreffen^* Licht: vpadati; auftreffen auf zadeti ob, trčiti ob, naleteti na

augurālis -e (augur) ptičegledski, avgurski: ius, libri Ci., cena Varr., Ci. ep. pojedina, ki jo je priredil avgur ob nastopu službe, insignia L., sacerdotium Suet., Lact. Od tod subst. augurāle -is, n

1. ptičegledsko opazovališče, prostor v rim. taboru na desni strani poveljnikovega šotora, kjer so opazovali ptice, kasneje poveljnikov šotor: Q., egressus augurali adit castrorum vias T., structa ante augurale ara T.

2. avgurska palica (= lituus): Sen. ph.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:

1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.

2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.

3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.

4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.

Aulis -idis, acc. -idem, pesn. acc. -ida, f Avlida, obrežno beotsko mesto ob Evripu, kjer se je zbralo zoper Trojo združeno gr. brodovje: Ci. idr., Lucan. (z acc. Aulin ali po drugih Aulim).

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

aurōra f zora, svit:
all'aurora ob zori
aurora polare polarni sij
aurora boreale severni sij
aurora australe južni sij
l'aurora della civiltà pren. začetek civilizacije
l'aurora della vita pren. otroštvo