-
sklanjati se povratni glagol1. (upogniti zgornji del telesa) ▸
föléhajol, hajolsklanjati se nad mizo ▸ az asztal fölé hajol
sklanjati se čez ograjo ▸ áthajol a kerítésen
sklanjati se čez ramena ▸ áthajol a vállán
sklanjati se skozi okno ▸ kihajol az ablakon
Vsakdanji je pogled na možake, ki se sklanjajo nad motor avtomobila, ki je odpovedal kar sredi ceste. ▸ Mindennapos az út közepén leálló gépkocsi motorja fölé hajló férfiak látványa.
2. (opravljati dejavnost) ▸
görnyedsklanjati se nad knjige ▸ könyvek fölé görnyed
sklanjati se nad mizo ▸ asztalra görnyed
sklanjati se nad papirji ▸ papírok fölé görnyed
Decembra je praznoval 94. rojstni dan, a se kljub temu cele dneve sklanja nad svojo delovno mizo. ▸ Noha decemberben már a 94. születésnapját ünnepelte, naphosszat a munkaasztala fölött görnyed.
-
skloníti (upogniti) plier, ployer, fléchir
skloniti se nad koga, kaj se pencher sur quelqu'un, quelque chose
skloniti se pod kaj plier sous quelque chose
skloniti glavo nad knjigo pencher la tête sur le livre
skloniti se naprej se pencher en avant
-
skopáti (skópljem)
A) perf. zappare, asportare zappando
B) skopáti se (skópljem se) perf. refl.
1. arrivare, alzarsi a fatica:
skopati se na noge, pokonci alzarsi a fatica
2. skopati se na, nad assalire qcn., gridare il crucifige a qcn.; dare addosso a qcn.:
dotakni se enega novinarja in se ti bo celotni ceh skopal na grbo tocca un solo giornalista e ti darà addosso la corporazione per intero
-
skop|ati se (skópljem se)
figurativno skopati se nad koga herziehen über
-
skrbníštvo (-a) n
1. jur. tutela, curatela:
skrbništvo nad mladoletnikom tutela di minorenne
2. polit. amministrazione fiduciaria; mandato fiduciario
-
slavolok samostalnik1. (spomenik) ▸
diadalív, diadalkapurimski slavolok ▸ római diadalív
antični slavolok ▸ antik diadalív
mogočen slavolok ▸ óriási diadalkapu
postaviti slavolok ▸ diadalívet állít
kamnit slavolok ▸ fő diadalív
Cesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.
2. (praznična konstrukcija) ▸
diadalív, diadalkapu, díszkapuveličasten slavolok ▸ fenséges diadalív
postaviti slavolok ▸ díszkaput állít
slavolok z napisom ▸ diadalkapu felirattal
Pri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.
3. (del cerkve) ▸
diadalívnotranja stran slavoloka ▸ diadalív belső oldala
lok slavoloka ▸ diadalív íve
V loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.
slavolok v cerkvi ▸ diadalív a templomban
Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.
4. (o obliki) ▸
diadalívTudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.
-
slobber [slɔ́bə]
1. samostalnik
slina, slinjenje
figurativno čvekanje, čenče; solzava sentimentalnost
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
osliniti (kaj), sliniti se, zmočiti (s poljubljanjem)
figurativno čenčati, biti solzavo sentimentalen
figurativno skrpucati, zmašiti (delo), slabo napraviti
to slobber over s.o. pretirano razvajati koga, preveč se raznežiti nad kom
to slobber with kisses osliniti, zmočiti koga s poljubi
to slobber over zapacati, skrpucati (kaj)
-
slonéti (-ím) imperf.
1. poggiare, essere, stare appoggiato:
sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale
2. poggiare, posare, gravitare:
arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne
3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria
4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare
-
snap2 [snæp] prehodni glagol
hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
neprehodni glagol
hlastniti (at po)
naglo poseči (at po)
havsniti z zobmi (at po)
(o psu); skušati ugrizniti (at koga)
póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
ameriško, sleng planiti (into v)
ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)
to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
to snap at the chance zgrabiti za priložnost
to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
the dog snapped at me pes je havsnil po meni
his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
to snap to attention nenadoma postati pozoren
to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
his nerves snapped živci so mu odpovedali
I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
the string snapped struna je počila
to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
the whip snapped bič je tlesknil (počil)
-
sneer [sníə]
1. samostalnik
porogljiv (posmehljiv, prezirljiv) pogled ali opazka, posmeh(ovanje), roganje, smešenje; sarkazem, persiflaža
2. neprehodni glagol
rogati se, posmehovati se; porogljivo se smejati (at čemu)
vihati nos (at nad)
prehodni glagol
porogljivo kaj reči; z roganjem (posmehovanjem) spraviti (koga) (into v neko stanje)
zasmehovati
to sneer a reply porogljivo odgovoriti
they sneered him out of his resolve zaradi njihovega posmehovanja je opustil svoj naklep
to sneer down zasramovati, zasmehovati
-
sniff2 [snif] neprehodni glagol
povleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad čem)
namrdniti se (at ob čem)
prehodni glagol
smrkniti (često in, up)
kaj; vohati (tudi figurativno)
(p)ovohati, izvohati
to sniff about vohljati, vohuniti
to sniff in vdihniti zrak (vonj, duh)
to sniff up vdihniti skozi nos (kak vonj, duh)
-
snuff2 [snʌf]
1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec
a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak
2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)
to snuff it spoznati (spregledati) prevaro
-
sock2 [sɔk]
1. samostalnik
sleng zadetek, udarec (s pestjo)
to get socks dobiti udarce, batine
to give s.o. socks nabiti, natepsti koga, znesti se nad kom
2. prehodni glagol
sleng biti, pretepati, tepsti, udariti; zalučati, zagnati (kaj) (at na)
zadeti, pogoditi (koga) (s kamnom ipd.)
3. prislov
direktno; naravnost, natančno, z enim udarcem
he hit me sock in the eye udaril me je naravnost (prav) na oko
-
sód2 -a/-u
nagli sód martial law
soditi pred naglim sódom to try by martial law
uvesti nagli sód to establish martial law
po naglem sódu according to martial law
nad mestom je bil proglašen nagli sód the town was placed under martial law
-
sódba sentence, judg(e)ment; (porotnikov) verdict; condemnation; (razsodba) arbitrament, arbitration; (mnenje) judgment, opinion, estimation, thinking
poslednja sódba religija Judgment Day, Doomsday, the Last Judgment
božja sódba judgment of God, zgodovina ordeal
napačna sódba error of judgment, wrong verdict
oprostilna sódba porotnikov verdict of not guilty
smrtna sódba death sentence, (listina) death warrant
po moji sódbi in my opinion (ali judgment)
sódba v korist tožnika verdict for the plaintiff
izvršitev sódbe execution of a sentence
pravnomočna sódba final judgment
izvršiti sódbo to carry out (ali to execute) a sentence
izreči sódbo to give (ali to pass, to deliver, to pronounce) sentence (nad on)
razveljaviti sódbo to quash a sentence
spodbijati sódbo to impugn a judgment
spremeniti sódbo to commute a sentence
sprejeti sódbo to submit to a sentence
napraviti, ustvariti si sódbo to form an opinion (ali judgment)
vzdržati se vsake sódbe o neki zadevi to abstain from giving any opinion on a matter
-
sol1 [sɔl] masculin tla, zemlja
sol ferme trdna tla
sol fertile, cultivé, riche en humus rodovitna tla, zemlja
sol natal domača zemlja, domovina
voler à ras du sol leteti tik nad zemljo
-
solarni pleksus stalna zveza
anatomija (predel nad popkom) ▸ napfonat
-
sombrero moški spol klobuk; pokrov; streha
sombrero castoreño klobuk iz bobrovine, kastorec
sombrero de copa (alta) cilinder
sombrero de fieltro klobuk iz klobučevine
sombrero flexible, sombrero blando mehak klobuk
sombrero hongo trd klobuk
sombrero de muellas sklopni klobuk
sombrero de paja slamnik
sombrero de púlpito streha nad prižnico
sombrero de terciopelo velurni klobuk
sombrero tieso trd klobuk
calar(se) el sombrero klobuk (si) v čelo potisniti
poner(se) el sombrero klobuk si nadeti
quitarse el sombrero odkriti se
-
sónce sun; sunshine
na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm
-
sopravvēnto
A) avv. navt. na vetrni strani:
navigare sopravvento pluti v privetrju
B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru
C) m
1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru
2. pren. prednost, premoč:
prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim