škóditi to damage, to injure, to harm, arhaično to scathe; to be noxious; to prejudice; to hurt, to be harmful (ali injurious, detrimental)
škóditi samemu sebi to discredit oneself, (figurativno) to stand in one's own light, to cut one's own throat; to cut off one's nose to spite one's face
to vam ne more škóditi that cannot hurt you, that cannot do you any harm
škóditi svojemu dobremu slovesu to compromise one's reputation
ne bi škodilo, če bi (šli...) it wouldn't be a bad idea to (go...), there would be no harm in (going...)
ne bi ti škodovalo it wouldn't do you any harm
nič ne bi škodilo, če bi to poskusil there would be no harm in trying it
Zadetki iskanja
- škóditi, škodováti dañar; perjudicar
škoditi komu, čemu causar (ali ocasionar) daño a alg, a a/c
to ne bi škodilo no estaría mal
to mu prav nič ne škodi le está bien empleado - šȕč-mȕć prisl. sem ter tja: šuć-muć pak prolij poskušalo se je to in ono, iz vsega pa ni bilo nič: to što vi pričate, to je šuć-muć pa prolij
- šȕt -a -o
1. brezrog, mulast: teško je -u s rogatim se bosti
2. gol, brez drevja
3. pohabljen: reži nevaljalcu magareće uši, viknu sluzi; i ovaj nije oklevao, u trenutku spopade debeljka i učini ga šutim do veka
4. sve mi to nekako -o izgleda to se mi nič prav ne zdi - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tak1 (-a, -o)
1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie
2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines
3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)
4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen
5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so
6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen - ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of
ták, tákšen, kakršen such as
ták, tákšen in ták, tákšen such and such
v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
kot ták, tákšen as such
nekaj ták, tákšenega something like this
nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
na ták, tákšen način in such a way
kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
kakršen oče, takšen sin like father, like son
kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - takš|en (-na, -no) solch, ein solcher/eine solche/ein solches
takšni množina solche, dergleichen, derlei, solcherlei; so gestaltet, solcherart, so beschaffen, derartig
takšni in drugačni solche und solche
kot takšen als solcher
na takšen način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
ne takšen nicht so, kein solcher
(podoben) dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
takšen kot … so wie, -artig
nič takšnega nichts dergleichen
| ➞ → tak - tákšen ➞ tak; suchlike
tákšen kot such as
še ena tákšna nesreča another such disaster
nič tákšnega no such thing
tákšna predrznost, nesramnost! such impudence!
kakršen gospodar, tákšen sluga like master, Iike man - tákšen tel, pareil, semblable
nič takšnega rien de pareil
takšni ljudje de telles gens
takšna predrznost! quelle insolence!, familiarno quel culot (ali toupet)! - tákšen glej tak ; tal; semejante
nič takšnega nada de eso
takšni ljudje gente f de esa clase - tal tak, takšen
tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
tal cual vez (Am) tu pa tam
acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
tal por cual več ali manj, približno
tal vez venga morda pride
en tal parte nekje
como si tal cosa meni nič tebi nič
tal cosa nekaj takega
no haré yo tal tega ne bom naredil
el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
ese tal isti
en tal caso v tem primeru
por tal zaradi tega
no hay tal temu ni tako
una tal »takšna«, pocestnica
tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
un tal Perez neki g. Perez
fulano de tal, el señor tal g. Oné
sí tal seveda
no tal nikakor
y tal naravno, mislim da
con tal que s pogojem da
tal que (pop) kot da - talàmbas m (t. davulbaz) vrsta bobna: udarati u zurle i -e delati velik hrup za prazen nič, nezasluženo koga, kaj poveličevati
- talk1 [tɔ:k] samostalnik
pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik
the talk of the town figurativno stvar, o kateri vsi govore
full of talk brbljav, žlobudrav
idle talk prazno besedičenje, govoričenje
he is all talk on samo govori (ne naredi pa nič)
she is the talk of the town vse mesto govori o njej
there is much talk and no work veliko je govorjenja, storjenega pa nič
those people are nothing but talk teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo
it will all end in talk iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah
to make talk govoriti zaradi govorjenja
there is talk of his being bankrupt govori se, da.je (on) v bankrotu
I want to have a talk with him rad bi govoril (se pogovoril) z njim - tambor moški spol boben; bobnar; okrogel vezilni okvir
tambor de tostar café pražilnik za kavo
sin tambor ni trompeta (pop) meni nič tebi nič
a (ali con) tambor batiente z godbo (na čelu)
tocar el tambor bobnati - tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo
tant que tako dolgo kot; dokler
tant que tako ... kot (tudi)
en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
tant que ça (familier) toliko
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
tant et plus še (mnogo) več
tant plus que moins nič manj in nič več
(un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ... - taugen: taugen für biti dober za, biti primeren (za); figurativ biti dober; nichts taugen biti za nič; etwas taugen biti za kaj
- tè inter.
1. (izraža omalovaževanje) bah:
te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente
2. (izraža pomislek) bah, boh:
te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma - tebi [ê] dir ➞ → ti
tebi enaki deinesgleichen
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
lahko tebi du hast gut lachen!
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts