Franja

snȉjeg m, mest. u snijègu, mn. snjȅgovi (ijek.), snȇg m, mest. u snégu, mn. snȅgovi (ek.) sneg: vječni, stalni snijeg; bio, bijel kao snijeg, beo kao sneg; mariti za nešto kao za lanjski snijeg; peći snijeg na ražnju početi nekaj nesmiselnega

snow² [snóu] neprehodni glagol
snežiti
figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
prehodni glagol
zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

it snows sneži
it snowed invitations deževalo je povabil
he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom

somebody [sʌ́mbədi] samostalnik
nekdo; pomembna (važna) oseba (množina somebodies)

somebody else nekdo drugi
ask somebody else vprašaj koga drugega!
he is somebody now on je zdaj pomembna oseba
they think they are somebodies mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti)

sonar [-ue-] igrati (instrument); usekniti (nos); (za)zveneti, (za)doneti; pozvoniti

sonar a a/c zveneti kot; na nekaj namigovati
sonar a hueco votlo zveneti
eso me suena a engaño zdi se mi, da za tem tiči goljufija
no me suena čisto neznano mi zveni
sonarse usekniti se
se suona baje, pravijo

sort² [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje

a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam

souffrant, e [sufrɑ̃, t] adjectif trpeč; (lahko) bolan

air masculin souffrant trpeč izraz
Eglise féminin souffrante (religion) (verne) duše v vicah
je suis souffrant ni mi dobro, nekaj sem bolan

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

space¹ [spéis]

1. samostalnik
prostor; prostranost, širina; vsemirje, medplanetarni prostor, vesolje; omejena površina; medprostor, razmik
tisk razmik med črkami ali vrsticami; časovni razmik, razdobje, kratek čas, hip; trajanje, rok; prostor (v vagonu, letalu)
ameriško, sleng prostor za reklame (v časopisih)
zastarelo priložnost, šansa

after a space čez nekaj časa
a space of three hours čas (razdobje) treh ur
in a space of 3 ft. v razmiku treh čevljev
for a space (za) nekaj časa, za hip
within the space of... v mejah...
open space prostranstvo
to fill out blank spaces izpolniti (v spisu) prazna mesta

2. pridevnik
vesoljski, medplanetaren, vsemirski

space craft vesoljska ladja
space fiction fantastični romani o potovanju v vesolje
space flight polet v vesolje
space man član posadke vesoljske rakete ali ladje
space race tekma v raziskovanju vesolja
space rocket vsemirska raketa
space ship vesoljska ladja
space port pristajališče ali vzletišče za vesoljske ladje
space station vesoljska postaja
space suit vesoljska obleka
space travel potovanje v vsemirje

spaka samostalnik
1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtményDekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvényNikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.

Speck, der, (-/e/s, -e) slanina; figurativ salo, mast; Speck ansetzen zrediti se; den Speck riechen zavohati, da nekaj smrdi; mit Speck fängt man Mäuse na med se muhe love; ran an den Speck! na delo veselo!

spell² [spel]

1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)

by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena

2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu

to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo

spice [spáis]

1. samostalnik
dišava, začimba; vonj po začimbi
figurativno priokus; trohica, ščepec, nadih, majhna doza

a dealer in spice trgovec z začimbami, dišavami
to have a spice of imeti okus po
there is a spice of malice in him v njem je nekaj zlobnega

2. prehodni glagol
začiniti (z dišavami)
figurativno zabeliti, začiniti z duhovitostjo itd.

to spice with wit zabeliti (pogovor) z duhovitimi opazkami

Spitze, die, (-, -n) konica, scharf: ost; bei Bäumen, Bergen, Kegeln, politisch, des Heeres, Sport, usw.: vrh; bei Kolonnen usw.: čelo; bei Wurzeln, Sprossen: konec, konica; von Bemerkungen, Reden: želo, ost; Gewebe: čipka; Elektrizität obere Spitze maksimalna vrednost; untere Spitze minimalna vrednost; Spitze sein biti prima; einsame Spitze sein biti nekaj čisto posebnega; Spitze fahren voziti z največjo hitrostjo; die Spitze bieten upreti se, upirati se (čemu); einer Sache: die Spitze abbrechen/nehmen ublažiti (kaj); die Spitze des Eisbergs figurativ vrh ledene gore; an der Spitze na čelu, na vrhu; an der Spitze liegen Sport voditi; auf die Spitze treiben zaostrovati, zaostriti

sporočíti

sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés

sprat [spræt]

1. samostalnik
zoologija sprat (vrsta slanika)
kolektivno sprati
hudomušno droben otrok
sleng kovanec za 6 penijev

to throw a sprat to catch a herring (mackerel, whale) figurativno vložiti malo, da bi dobili mnogo; ponuditi nekaj malega v upanju, da bomo za to dobili nekaj velikega; z majhnimi stroški mnogo dobiti

2. neprehodni glagol
loviti sprate

spréd sprédaj in front; ahead

bil je nekaj korakov spréd, sprédaj he was a few steps ahead of us
napadli so nas spréd, sprédaj in zadaj we were attacked front and rear

spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

1. aprire gli occhi; vedere

2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
spregledati rdečo luč passare col rosso
med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito

spregovoríti commencer à parler; prendre la parole

samo nekaj besed spregovoriti n'échanger que queiques mots
ne besede ne spregovoriti ne dire (ali souffler) mot
ne dati spregovoriti ne pas laisser parler

spremémba (-e) f mutamento, cambiamento, trasformazione, alterazione, modifica:
korenita sprememba mutamento radicale
sprememba poklica cambiamento di professione
fizikalne, kemične spremembe trasformazioni fisiche, chimiche
sprememba glasu alterazione della voce; med. il mutare la voce
sprememba državne ureditve trasformazione dell'ordinamento statale
v načrte vnesti nekaj bistvenih sprememb introdurre nei progetti modifiche sostanziali
dedna sprememba mutazione ereditaria
lingv. glasovna sprememba mutamento fonetico
starostne spremembe alterazioni senili
sprememba zakona emendamento
spremembe v vladi rimpasto ministeriale
sprememba mnenja ripensamento
sprememba tehnološkega procesa riconversione tecnologica
lingv. sprememba oblike allotropia
sprememba pomena metasemia
tisk. sprememba paginacije spaginatura
navt. sprememba smeri dirottamento; accostata
med. sprememba srčnega ritma fibrillazione cardiaca

sprinkling [spríŋkliŋ] samostalnik
škropljenje; kropljenje; pršenje, rosenje (dežja)
figurativno kapljica, trohica, mrvica, majhna količina, malce

a sprinkling of knowledge malo površnega znanja
a sprinkling of people par (nekaj) ljudi
whites with a sprinkling of blacks belci in tu pa tam kak črnec