Franja

zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. negare

2. nascondere, occultare, celare

3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede

4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
moštvo je zatajilo la squadra ha deluso

B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. fingere:
zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)

2. rel. mortificarsi

C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono

zatakníti to stick (v to, into)

zatakníti si cvetico v gumbnico to stick a flower into one's buttonhole
zatakníti se to stick (tudi figurativno)
vrata so se zataknila the door has stuck
beseda se mi je zataknila (v govoru) I stumbled over a word (in my speech)

zatêči

1. (oteči: noga, roka itd.) to swell (up)

zatekle noge swollen legs pl
lice mi zateka my cheek is swelling

2.

zatêči koga to catch, to surprise, to overtake someone
tema ga je zatekla he was overtaken by darkness
zatêči vlomilca pri dejanju to surprise a burglar in the act

3.

zatêči se k čemu to have recourse to something, to fall back on something, to resort to something
zatêči se k orožju to have recourse to arms
zatêči se k sili to have resort to force

4.

zatêči se (izgubiti se) to go astray
zatêči k slovarju to refer to a dictionary
zatêči se v gozdove to take to the woods

zatilje samostalnik
(del glave in vratu) ▸ tarkóLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A tarkóján fésülje kontyba a haját, elől pedig hagyja, hogy szabadon essen.
Debele dežne kaplje so mi padale na zatilje, in ni bilo prijetno. ▸ A kövér esőcseppek a tarkómra potyogtak, ami nem volt kellemes érzés.
Sopomenke: tilnik, zatilnik

zaúpati confiar (v en)

ne zaupati desconfiar
zaupati komu (čemu) fiarse de alg (de a/c); confiar (ali tener) confianza en alg (en a/c)
zaupam mu (él) goza de mi confianza
zaupati se komu confiarse a alg

zaúpno confidentially; in confidence; in private; between ourselves

zaúpno povedano confidentially
zaúpno mi je to povedal he told it to me (ali he told me of it) in confidence
zaúpno se s kom pogovarjati o čem to confide in someone about something
strogo zaúpno in strict confidence

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zavóljo por; a causa de; por causa de

zavoljo mene por mí, por mi causa, por causa mía

zavréti¹ to start boiling (ali seething), to boil

kri mi je zavrela (figurativno) my blood was boiling

zavréti¹ (-vrèm) perf.

1. bollire, far bollire:
zavreti mleko bollire il latte

2. intr. bollire, ribollire:
čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse

3. sgorgare:
iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita

4. pren. riversarsi (di gente):
iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala

5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa

6. pren. agitarsi; ribollire:
v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene

zavréti¹ (voda itd.) hervir

kri mi zavrè me hierve la sangre

zavrtéti to turn round; to spin; to whirl; to twirl; to rotate, to wheel round

zavrtéti kolo to turn a wheel
zavrtéti (zmešati) komu glavo to turn someone's head
koga, da se vrti okoli svoje osi to send someone spinning
zavrtelo se mi je v glavi my head is swimming, I feel giddy

zavrtéti (faire) tourner

zavrteti se (commencer à) tourner, tournoyer, pirouetter, se mettre en rotation, faire un tour
zavrteti se okoli osi tourner sur son axe
zavrteti se (zaplesati) se mettre à danser
zavrtelo se mi je v glavi la tête me tourne, j'ai la tête qui tourne

zavrtéti (-ím)

A) perf. ➞ vrteti

1. girare, far girare; roteare, ruotare:
voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
zavrteti film proiettare una pellicola
zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

1. girare, fare giravolte

2. volteggiare; rotolare:
list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

3. piroettare; saltare di qua e di là:
gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

5. pren. (zaplesati) ballare

zazd|eti se [é] (-i se)

1. komu: (jemandem) scheinen, (jemandem) vorkommen; das Gefühl bekommen (zazdelo se mi je ich bekam das Gefühl)

2. belieben
kakor se je komu zazdelo ganz nach Belieben
komur se je zazdelo, je … wenn es einem beliebte, …

zazdéti se to seem

zazdelo se mi je, da slišim nekak glas I thought I heard a voice

zazdéti se parecer

zazdelo se mi je me pareció

zazébsti (-zébem) perf.

1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo

zdéti se sembler, paraître, avoir l'air de

kakor se zdi à ce qu'il semble (ali paraît)
kakor se vam zdi à votre idée (ali gré, guise), comme bon vous semble
zdi se, da on dirait (ali il semble) que (+ ind.)
zdi se, da ga je strah il semble avoir peur, on dirait qu'il a peur, il a l'air d'avoir peur
samo tako se zdi ce n'est qu'une apparence (ali un trompe-l'œil)
znan se mi zdi il me semble que je le connais
kaj se vam zdi? quel est votre avis?

zdeti se¹ [é] (zdi se) zazdeti se komu scheinen, erscheinen (zdi se čudno es scheint/erscheint merkwurdig), finden, vorkommen (zdi se mi čudno ich finde es merkwürdig, es kommt mir merkwürdig vor)
zdi se mi prav, da … ich finde es (für) richtig, [daß] dass …
čudno se mi zdi es wundert mich