Franja

ērgere^*

A) v. tr. (pres. ērgo) knjižno postaviti, postavljati

B) ➞ ērgersi v. rifl. (pres. mi ērgo) dvigati se:
la montagna si erge solitaria gora stoji na samem

erigere^*

A) v. tr. (pres. erigo)

1. postaviti, postavljati:
erigere un monumento postaviti spomenik

2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
erigere una scuola odpreti šolo

3. povzdigniti:
la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo

B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
erigersi a giudice postaviti se za sodnika

ēripiō -ere -ripuī -reptum (ē in rapere)

1. iztrg(ov)ati, odtrg(ov)ati, izdreti (izdirati): familiaris sui telum eripuit N. Od kod? z abl.: ensem vaginā, ferrum vaginā V., viscera vivis (pecudibus) eripiunt V.; s praep.: tibias ex ore Pl., deos ex aedibus suis Ci., sacra ex incendio L. epit., faces de manibus Ci., torrem ab igne O., ensem a femine V.; pesn.: orationem alicui ex ore Pl., ali vocem ab ore loquentis V. vzeti komu besedo iz ust, sam spregovoriti, eripiunt subito nubes caelumque diemque ex oculis V. zakrijejo in zatemnijo nebo; z dat. personae: tune hinc eripiare mihi? V. ti da bi mi ušel? oculis eripi O. izginiti izpred oči, oculos alicui eripere. H.

2. vzeti, po sili vzeti, jemati, ugrabiti, upleniti, uropati: ne lucem hanc eripere cupiat Ci., scaphia confiteris erepta? Ci., mortalem formam eripere V., prospectum oculis, mentem, auxilium, coniugem V., pecuniam alicui, animam, vitam S., victoriam ex manibus, legis praesidium, probitatem, faciundi licentiam S., velis armentisque ereptis omnis usus navium uno tempore eriperetur C.; s praep.: hereditas erepta a liberis Ci., ornamenta ex fanis erepta Ci.; tudi z dat.: eripies pupillae togam? Ci., eripere pellem iuvenco V. odreti ga, pudicitiam militi Ci.; pren.: hunc mihi timorem eripe Ci., errorem, dolorem eripere Ci., posse loqui eripitur O. vzame se ji možnost govorjenja; occ. (o usodi, smrti idr.) koga ugrabiti, pobrati; poseb. pogosto v pass., ki se bolje sloveni z act.: quae virum … subito de sinu civitatis eripuit Corn., saevus et illum exitus eripuit Iuv., lux et eum ereptura vitā Amm..; ereptus fato V., uxorem sibi fato ereptam L., si fatis erepta fuisses O., in ipso robore aetatis eripior Cu. in flore aetatis ereptus rebus humanis (dat.) Cu. človeštvu (svetu) odvzet, paene vobis ereptus sum Cu.; tudi abs.: primā erepta iuventā est V. v zgodnji mladosti, erepto patre Cu. po očetovi smrti, Scipio … ereptus, vivit tamen Ci. čeprav mrtev, vendar živi, primis coniux ereptus in annis Val. Fl., matre mihi ereptā Q., Marcellum flagrantibus plebis studiis intra iuventam ereptum T., morte ereptus Amm., v pomenu usmrtiti, v pass.: reppulit erepto cunei ductore Menalca Stat.

3. odtegniti koga čemu, oteti koga (kaj) iz česa, rešiti koga (kaj) koga, česa, osvoboditi koga (kaj) česa, od česa: eripe me Val. Fl.; (redko) s samim abl.: eripere flammā (igne O.) Palladium Ci. oteti iz ognja; pren.: se flammā eripere Ci.: s praep.: eripere aliquem ex istorum insidiis et mucronibus Ci., aliquem e flamma atque ferro ac paene ex faucibus fati Ci., servos ex media morte Ci., se ex pugna, se ex infamia, se ex hoc iudicio vi Ci., eripere aliquem ex (e) periculo C., S., ereptus e manibus hostium C., me ex manibus impiis eripite S., eripere aliquem ex manibus impiorum Cu., aliquem ex servitute S., aliquem ex obsidione L., eripere se ab illa miseria Ci., filium a morte Ci., de severitate istum Ci., aliquem de Macedonum manibus Val. Max.; aliquem umeris (abl. instrumenti, na ramah) per flammas et tela V.; z dat.: civitatem periculis ereptam esse S., eripere aliquem morti, se leto V., se pugnae V., se hosti L., se hosti fugā Cu., se sequentibus L. odtegniti se zasledovalcem, fatis eripi O., eripi praesenti periculo Cu., eripere se calamitatibus, se huic servituti Sen. ph., qui te legibus atque urnae dira eripuere minanti Sil., se quam primum contumeliis eripere Suet.; pesn.: eripe te morae H. odtegni se obotavljanju = ne obotavljaj se, nutans distorquensque oculos, ut me eriperet H. da bi me rešil (nadležnega spremljevalca), eripe fugam V. reši si možnost bega = reši se, dokler je še čas, vix tamen eripiam (= impediam), … velis quin … H., illis eriperes verbis mihi sidera caeli lucere Tib. bi me mogel pripraviti ob vero, da … svetijo. S finalnim stavkom: per eos se eripuit, ne causam diceret C. se je odtegnil zagovoru (sodni obravnavi).

inglés, -esa angleški

a la inglesa po angleško; malo pečen, še krvav
llave inglesa splošen ključ za vijake, francoz
inglés m Anglež; angleščina
(fam) es mi inglés on je moj upnik

esacerbare

A) v. tr. (pres. esacērbo)

1. večati, povečati, slabšati, poslabšati:
esacerbare un dolore povečati bolečino
esacerbare un'infezione poslabšati infekcijo

2. pren. dražiti, razdražiti, razjeziti:
esacerbare qcn. con parole offensive koga razjeziti z žaljivimi besedami

B) ➞ esacerbarsi v. rifl. (pres. mi esacērbo) razburiti, razburjati se, razdražiti se

esaltare

A) v. tr. (pres. esalto)

1. poveličevati:
esaltare qcn. al cielo, alle stelle koga kovati v nebo, v zvezde

2. povzdigniti, povzdigovati, povišati:
esaltare al pontificato povzdigniti v papeža

3. navdušiti, razvneti:
il discorso esaltò la folla govor je razvnel množico

B) ➞ esaltarsi v. rifl. (pres. mi esalto) hvaliti se, bahati se

esanimare

A) v. tr. (pres. esanimo) potreti, pogum vzeti

B) ➞ esanimarsi v. rifl. (pres. mi esanimo) pogum izgubiti

esasperare

A) v. tr. (pres. esaspero)

1. ogorčiti, razhuditi:
esasperare qcn. con soprusi e prepotenze ogorčiti koga z nasilnostjo

2. poostriti, narediti hujše:
esasperare la pena poostriti kazen
esasperare il dolore narediti bolečino hujšo

B) ➞ esasperarsi v. rifl. (pres. mi esaspero) razjeziti se

esaurire

A) v. tr. (pres. esaurisco) izčrpati (tudi pren.):
esaurire le provviste izčrpati zaloge
una fatica prolungata esaurisce chiunque daljši napor izčrpa vsakogar
esaurire un argomento izčrpati temo

B) ➞ esaurirsi v. rifl. (pres. mi esaurisco) izčrpati se

escludere^*

A) v. tr. (pres. escludo) izključiti, izključevati, ne pripustiti, ne priznati, izvzeti:
escludere le circostanze attenuanti ne priznati olajševalnih okoliščin
tutti i colori mi piacciono escludendo il rosso všeč so mi vse barve razen rdeče

B) ➞ escludersi v. rifl. (pres. mi escludo) izključevati se:
i contrari si escludono nasprotja se izključujejo

esentare

A) v. tr. (pres. esēnto) oprostiti:
esentare qcn. dal servizio militare koga oprostiti vojaške službe

B) ➞ esentarsi v. rifl. (pres. mi esēnto) odtegniti se:
esentarsi da un impegno odtegniti se obvezi

esercitare

A) v. tr. (pres. esērcito)

1. vaditi, uriti:
esercitare gli alunni in aritmetica uriti učence v aritmetiki

2. ukvarjati se z odvetništvom

3. uveljaviti:
esercitare un diritto uveljaviti pravico
esercitare il potere imeti oblast

B) ➞ esercitarsi v. rifl. (pres. mi esērcito) vaditi, uriti se:
esercitarsi nella caccia, al nuoto vaditi se v lovu, v plavanju

esibire

A) v. tr. (pres. esibisco) pokazati, predložiti (dokument)

B) ➞ esibirsi v. rifl. (pres. mi esibisco)

1. ponuditi, ponujati se:
si esibì ad aiutarmi ponudil se je, da mi bo pomagal

2. nastopiti, nastopati:
esibirsi in pubblico javno nastopiti

esiliare

A) v. tr. (pres. esilio)

1. izgnati

2. pregnati

B) ➞ esiliarsi v. rifl. (pres. mi esilio)

1. iti v pregnanstvo

2. pren. umakniti se

esimere^*

A) v. tr. (pres. esimo) oprostiti, oproščati, odvezati:
esimere qcn. da un obbligo koga odvezati obveze

B) ➞ esimersi v. rifl. (pres. mi esimo) izmakniti, izmikati se, izmuzniti se:
esimersi da un obbligo izmakniti se obvezi

espandere^*

A) v. tr. (pres. espando) razliti, razširiti, razširjati, razprostreti

B) ➞ espandersi v. rifl. (pres. mi espando)

1. razširiti, razširjati se, rasti (gospodarsko in politično)

2. večati, povečevati se

espina ženski spol trn, bodica, ribja kost, trščica; sum, sumnja; glodajoča bolečina

espina dorsal hrbtenica
eso me da mala espina to mi je sumljivo; to me preseneča

esporre^*

A) v. tr. (pres. espongo)

1. postaviti na ogled, razstaviti, razstavljati; izobesiti:
esporre una merce razstaviti blago
esporre un quadro razstaviti sliko
esporre la bandiera izobesiti zastavo
esporre il Santissimo razstaviti najsvetejše

2. polit. eksponirati, izpostaviti, osvetliti

3. izpostaviti (nevarnosti):
esporre qcn. a un pericolo koga izpostaviti nevarnosti

4. povedati, izreči:
esporre il proprio parere povedati svoje mnenje
esporre un desiderio izreči željo

B) ➞ esporsi v. rifl. (pres. mi espongo) eksponirati se, izpostaviti, izpostavljati se:
si espone troppo coi suoi scritti preveč se izpostavlja s svojim pisanjem

esprimere^*

A) v. tr. (pres. esprimo) izraziti, izreči, izrekati:
esprimere la propria riconoscenza izraziti svojo hvaležnost

B) ➞ esprimersi v. rifl. (pres. mi esprimo) izraziti, izražati se, govoriti:
esprimersi correttamente pravilno se izražati

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno