Franja

Zadetki iskanja

  • degradirati glagol
    1. (znižati veljavo) ▸ degradál, leminősít
    degradirati delo ▸ degradálja a munkát
    degradirati ženske ▸ degradálja a nőket
    Ratzon je ženske degradiral na raven suženj. ▸ Ratzon a nőket a rabszolgák szintjére degradálta.

    2. (o položaju ali delovnem mestu) ▸ degradál, lefokoz, leminősít
    degradirati na nižje delovno mesto ▸ alacsonyabb beosztásba helyez
    Salvatore ga degradira na mesto navadnega delavca. ▸ Salvator közönséges munkássá minősítette le.
    Tvoj klub bi zveza degradirala v tretjo ligo. ▸ A szövetség harmadosztályúra minősítené le a klubodat.

    3. (prizadejati škodo) ▸ degradál
    degradirati okolje ▸ degradálja a környezetet
  • dekleta samostalnik
    (športna kategorija) ▸ lányok, leányok
    prvenstvo za dekleta ▸ leánybajnokság
    kategorija deklet ▸ lányok kategóriája
    Pri najboljši mladi teniški ekipi je šlo priznanje v roke reprezentanci deklet do 18 let. ▸ A legjobb ifi teniszcsapat kategóriában az U18-as leánycsapat vehette át a díjat.
    Ekipno je Slovenija dosegla v kategoriji deklet 6., v kategoriji fantov pa 9. mesto. ▸ Csapatversenyben Szlovénia a leány korcsoportban a 6., a fiúknál a 9. helyen végzett.
  • Delminium -iī, n (Δελμίνιον) Delminij, staro glavno mesto Dalmacije: Fl.
  • delovanj|e srednji spol (-a …)

    1. (dejavnost) die Tätigkeit, -tätigkeit (pastoralno Seelsorgetätigkeit, Pastoraltätigkeit), das Wirken (zdravniško/misijonarsko als Arzt/Missionär)
    |
    področje delovanja s čim: das Betätigungsfeld, kje: das Tätigkeitsgebiet, (resor) der Tätigkeitsbereich, das Tätigkeitsfeld

    2. medicina, živalstvo, zoologija organov, refleksov: die -tätigkeit (črevesa Darmtätigkeit, dihal Atemtätigkeit, ledvic Nierentätigkeit, mišic Muskeltätigkeit, refleksov Reflextätigkeit, srca Herztätigkeit); medicina, živalstvo, zoologija (funkcioniranje) die Funktion, -funktion (čezmerno Überfunktion, nezadostno Unterfunktion, nepravilno Fehlfunktion, žlez Drüsenfunktion); tehnika das Funktionieren
    geografija vulkansko delovanje/delovanje vulkanov die Vulkantätigkeit

    3. (učinkovanje) die Wirkung ( medicinaproti bolečinam schmerzlindernde), -wirkung (naprej Fortwirkung, na daljavo Fernwirkung, smerno Richtwirkung, strupa Giftwirkung)
    mesto/kraj delovanja die Wirkungsstätte
    način delovanja die Wirkungsweise
    delovanje na kaj die Einwirkung (auf etwas)

    4. (ukrepanje) das Handeln

    5. vojska die Wirkung, -wirkung (topništva Artilleriewirkung)

    6. tehnika strojev ipd.: der Betrieb
    potek delovanja (obratovanje) der Betriebsablauf
    delovanje vzmeti das Einfedern, das Durchfedern
    tehnika povratno delovanje die Rückkopplung
    pufersko delovanje die Pufferung
    način delovanja radarja ipd.: die Arbeitsweise
    območje delovanja stroja: der Einwirkungsbereich
    tehnika os delovanja die Arbeitsachse
    motnja v delovanju die Störung, der Mangel
    tehnika v delovanju in Betrieb, betätigt
    sprožiti/zaustaviti delovanje tehnika in/außer Tätigkeit setzen

    7.
    figurativno svoboda delovanja/za delovanje die Handlungsfreiheit, (manevrski prostor) die Ellbogenfreiheit, der Spielraum
  • déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
    delovni načrt piano di lavoro
    delovne metode metodi di lavoro
    delovna obleka tuta da lavoro
    delovna miza banco di lavoro
    delovni konj cavallo da tiro, da fatica
    delovni človek lavoratore
    delovni sestanek riunione di lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovni čas orario di lavoro
    delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
    delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
    delovna knjižica libretto di lavoro
    delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
    delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
    delovno mesto posto di lavoro
    delovna moč, delovna sila manodopera
    teh. delovna obremenitev carico utile
    delovna pogodba contratto di lavoro
    avt. delovna prostornina cilindrata
    delovna skupina gruppo di lavoro, team
    delovna storilnost produttività
    delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
    delovna ura (po ceni) tassa orario
    delovna zakonodaja legislazione del lavoro
    jur. delovno pravo diritto del lavoro
    delovno razmerje rapporto di lavoro
    jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
    obrt. delovna mizica desco
    delovna praksa tirocinio
    delovna soba studio
    delovni stroji macchine utensili
    strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo
  • déloven de trabajo

    delovni dnevi días m pl hábiles
    delovna bluza, halja blusa f de trabajo
    delovni dan día m laborable; jornada f
    osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
    delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
    delovna knjižica libreta f de trabajo
    delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
    delovna mezda paga f salario m
    delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
    delovna norma norma f de trabajo
    delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
    delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
    delovni proces proceso m de trabajo
    delovna pogodba contrato m de trabajo
    delovno pravo Derecho m Laboral
    delovna pavza descanso m
    delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
    delovno razmerje relación f laboral
    delovna sila mano f de obra
    delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
    delovno sodišče tribunal m laboral
    delovna soba cuarto m de trabajo
    delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
    delovni stroški costo m de mano de obra
    delovno taborišče campo m de trabajo
    delovni teden semana f de trabajo
    delovna ura hora f de trabajo
    izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
    delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
    pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
    potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra
  • delovišč|e srednji spol (-a …) der Arbeitsort, die Arbeitsstätte; (delovno mesto) der Arbeitsplatz
  • délovni prid., трудови́й прикм., робо́чий прикм.
    • délovni dan бу́день
    • délovno mésto поса́да
  • Delphī -ōrum, m

    1. (Δελφοί, sprva Πῡϑώ) Delfi (zdaj Dhelfi), mesto v Fokidi ob jugozahodnem vznožju Parnasa, z Apolonovim preročiščem, po mnenju Grkov središče vse zemlje (ὀμφαλὸς γῆς): Pac. fr., Pl., Varr. ap. Non., Ci., L. idr., laudabunt alii … Apolline Delphos insignīs H., orbe in medio positi … Delphi O.; pren.: Delphos meos (= svojo lastno modrost) recludam O. Od tod adj. Delphicus 3 (Δελφικός) delfski: Apollo Enn. fr., Plin., Min. = deus Delphicus N.; oracula Delph. Ci., mensae Delph. Ci. sijajne (po vzoru delfskega trinožnika izdelane) mize, laurus H. Apolonu posvečen, tellus (= Delphi) O., cortina Val. Max., Plin., ales (krokar) Petr. Subst.
    a) Delphicus -ī, Delfijec (= Apolon): O.
    b) Delphica -ae, f (sc. mensa, gl. zgoraj mensae Delph.): Mart., Paul., Porph.
    c) Delphis -idis, acc. -ida, f (Δελφίς) Delfijka = v Delfih prerokujoča Pitija (Pȳthia, Πυϑία): Mart.; atrib. = delfska: Sibylla Lact.
    č) Delphicola -ae, m (Delphī in colere) v Delfih stanujoči, Apolonov vzdevek: Aus. Adv. Delphicē po načinu delfskega preročišča: canere (prerokovati) Varr. ap. Non.

    2. (οἱ Δελφοί) Delfijci, prebivalci Delfov: Iust., Paul.
  • Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

    1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

    2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

    3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

    4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

    5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

    6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

    7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

    8. Dem., neki učitelj petja: H.

    9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

    10. neki stavbenik: Vitr.

    11. neki kipar: Plin., Q.

    12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

    13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

    I.

    1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
    a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
    b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

    2. Dēmētrium -iī, n
    a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
    b) samotraško pristanišče: L. —

    II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
    a) Demetrij, Demetriak: L.
  • dēmĭgrō -āre -āvī, -ātum izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se, oditi (odhajati); abs.: demigrare cogi ab Romanis L., demigrantium magis quam in bellum euntium modo L., demigrandi causā de vallo decedere L. da bi svoje mesto zapustil. Od kod? s samim abl.: loco Pl., Helicone Stat.; s praep.: ex oppidis Ci., ex insula N., ex … vicis agrisque L., de oppidis C. Kam? z acc.: Athenas, Corcyram, Lacedaemonem N., Pydnam L.; s praep.: ad … M. Marcellum demigrasti Ci., demigraturos in illa loca nostros homines Ci., d. in hortos Suet.; brezos.: esse undique diligenter demigratum Hirt., non demigratum (est) ex propinquis itineris locis L.; pren.: vetat enim … deus iniussu hinc nos suo demigrare Ci. preseliti se (oditi) s tega sveta = umreti = ex hominum vita d. Ci. ali vitā d. Arn.; pren.: non de statu suo d. Ci. ep. ne dati se pregnati, strumae … ab ore improbo demigrarunt Ci. so se izgubile.
  • démission [demisjɔ̃] féminin ostavka, demisija, odstop; odpust (iz službe); figuré odpoved

    donner sa démission podati ostavko, demisionirati, odložiti službeno mesto
    accepter, recevoir la démission de quelqu'un sprejeti ostavko kake osebe
  • déposer [depoze] verbe transitif odložiti, odlagati; sneti; položiti, odstaviti; vložiti; prijaviti (patent); commerce deponirati; vplačati; dati v shrambo; juridique izpovedati, pričati; verbe intransitif tvoriti usedlino

    se déposer usesti se
    déposer de l'argent (à la banque) vložiti denar (v banki)
    déposer les armes položiti orožje
    déposer son bilan napovedati konkurz
    déposer dans la boite aux lettres vreči v poštni nabiralnik
    déposer sa charge odložiti svojo službeno mesto ali funkcijo
    déposer quelqu'un de sa charge odstaviti koga z njegovega službenega mesta
    déposer d'un fait pričati o neki stvari
    déposer en faveur de l'accusé izpovedati v obtoženčevo korist
    déposer en nantissement zastaviti
    déposer le masque sneti krinko (figuré)
    déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un komu kaj pred noge položiti
    déposer des parachutistes odvreči padalce
    déposer à la poste (pri)nesti na pošto, oddati na pošti
    déposer un souverain odstaviti vladarja
    déposer sa veste odložiti suknjič
    déposer un tableau, des rentures sneti sliko, tapete
    déposer quelque chose au vestiaire, à la consigne odložiti kaj v garderobi, oddati kaj v shrambo v garderobo na postaji
    défense de déposer des ordures! odlaganje smeti prepovedano!
  • deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
    è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
    deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo
  • déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

    être dérangé imeti drisko
    se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
    déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
    déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
    le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
    il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
    ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
    ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
    excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim
  • Derbē -ēs, f (Δέρβη) Derba, mesto v Likaoniji: Vulg. Od tod

    1. Derbētēs -is, m (Δερβήτης) Derbljan (= Antipater): Ci. ep.

    2. Derbēus -ēī, m (Δερβαῖος) iz Derbe, Derbljan: Gaius Derbeus Vulg.
  • Dertōna -ae, f Dertona, mesto v Liguriji (zdaj Tortona): Brutus in Ci. ep., Vell.
  • dēserō2 -ere -seruī -sertum

    1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

    2. pren.
    a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
    b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
    c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. Od tod

    1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

    2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.
  • desetic|a ženski spol (-e …) der Zehner; številka: die Zehn
    mesto desetic die Zehnerstelle
  • designare v. tr. (pres. designo)

    1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
    è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade

    2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
    designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja

    3. kazati:
    ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost