Franja

degradirati glagol
1. (znižati veljavo) ▸ degradál, leminősítRatzon je ženske degradiral na raven suženj. ▸ Ratzon a nőket a rabszolgák szintjére degradálta.

2. (o položaju ali delovnem mestu) ▸ degradál, lefokoz, leminősítSalvatore ga degradira na mesto navadnega delavca. ▸ Salvator közönséges munkássá minősítette le.
Tvoj klub bi zveza degradirala v tretjo ligo. ▸ A szövetség harmadosztályúra minősítené le a klubodat.

3. (prizadejati škodo) ▸ degradál

dekleta samostalnik
(športna kategorija) ▸ lányok, leányokPri najboljši mladi teniški ekipi je šlo priznanje v roke reprezentanci deklet do 18 let. ▸ A legjobb ifi teniszcsapat kategóriában az U18-as leánycsapat vehette át a díjat.
Ekipno je Slovenija dosegla v kategoriji deklet 6., v kategoriji fantov pa 9. mesto. ▸ Csapatversenyben Szlovénia a leány korcsoportban a 6., a fiúknál a 9. helyen végzett.

Delminium -iī, n (Δελμίνιον) Delminij, staro glavno mesto Dalmacije: Fl.

delovanj|e srednji spol (-a …)

1. (dejavnost) die Tätigkeit, -tätigkeit (pastoralno Seelsorgetätigkeit, Pastoraltätigkeit), das Wirken (zdravniško/misijonarsko als Arzt/Missionär)
|
področje delovanja s čim: das Betätigungsfeld, kje: das Tätigkeitsgebiet, (resor) der Tätigkeitsbereich, das Tätigkeitsfeld

2. medicina, živalstvo, zoologija organov, refleksov: die -tätigkeit (črevesa Darmtätigkeit, dihal Atemtätigkeit, ledvic Nierentätigkeit, mišic Muskeltätigkeit, refleksov Reflextätigkeit, srca Herztätigkeit); medicina, živalstvo, zoologija (funkcioniranje) die Funktion, -funktion (čezmerno Überfunktion, nezadostno Unterfunktion, nepravilno Fehlfunktion, žlez Drüsenfunktion); tehnika das Funktionieren
geografija vulkansko delovanje/delovanje vulkanov die Vulkantätigkeit

3. (učinkovanje) die Wirkung ( medicinaproti bolečinam schmerzlindernde), -wirkung (naprej Fortwirkung, na daljavo Fernwirkung, smerno Richtwirkung, strupa Giftwirkung)
mesto/kraj delovanja die Wirkungsstätte
način delovanja die Wirkungsweise
delovanje na kaj die Einwirkung (auf etwas)

4. (ukrepanje) das Handeln

5. vojska die Wirkung, -wirkung (topništva Artilleriewirkung)

6. tehnika strojev ipd.: der Betrieb
potek delovanja (obratovanje) der Betriebsablauf
delovanje vzmeti das Einfedern, das Durchfedern
tehnika povratno delovanje die Rückkopplung
pufersko delovanje die Pufferung
način delovanja radarja ipd.: die Arbeitsweise
območje delovanja stroja: der Einwirkungsbereich
tehnika os delovanja die Arbeitsachse
motnja v delovanju die Störung, der Mangel
tehnika v delovanju in Betrieb, betätigt
sprožiti/zaustaviti delovanje tehnika in/außer Tätigkeit setzen

7.
figurativno svoboda delovanja/za delovanje die Handlungsfreiheit, (manevrski prostor) die Ellbogenfreiheit, der Spielraum

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

déloven de trabajo

delovni dnevi días m pl hábiles
delovna bluza, halja blusa f de trabajo
delovni dan día m laborable; jornada f
osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
delovna knjižica libreta f de trabajo
delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
delovna mezda paga f salario m
delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
delovna norma norma f de trabajo
delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
delovni proces proceso m de trabajo
delovna pogodba contrato m de trabajo
delovno pravo Derecho m Laboral
delovna pavza descanso m
delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
delovno razmerje relación f laboral
delovna sila mano f de obra
delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
delovno sodišče tribunal m laboral
delovna soba cuarto m de trabajo
delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
delovni stroški costo m de mano de obra
delovno taborišče campo m de trabajo
delovni teden semana f de trabajo
delovna ura hora f de trabajo
izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra

delovišč|e srednji spol (-a …) der Arbeitsort, die Arbeitsstätte; (delovno mesto) der Arbeitsplatz

délovni prid., трудови́й прикм., робо́чий прикм.

• délovni dan бу́день
• délovno mésto поса́да

Delphī -ōrum, m

1. (Δελφοί, sprva Πῡϑώ) Delfi (zdaj Dhelfi), mesto v Fokidi ob jugozahodnem vznožju Parnasa, z Apolonovim preročiščem, po mnenju Grkov središče vse zemlje (ὀμφαλὸς γῆς): Pac. fr., Pl., Varr. ap. Non., Ci., L. idr., laudabunt alii … Apolline Delphos insignīs H., orbe in medio positi … Delphi O.; pren.: Delphos meos (= svojo lastno modrost) recludam O. Od tod adj. Delphicus 3 (Δελφικός) delfski: Apollo Enn. fr., Plin., Min. = deus Delphicus N.; oracula Delph. Ci., mensae Delph. Ci. sijajne (po vzoru delfskega trinožnika izdelane) mize, laurus H. Apolonu posvečen, tellus (= Delphi) O., cortina Val. Max., Plin., ales (krokar) Petr. Subst.
a) Delphicus -ī, Delfijec (= Apolon): O.
b) Delphica -ae, f (sc. mensa, gl. zgoraj mensae Delph.): Mart., Paul., Porph.
c) Delphis -idis, acc. -ida, f (Δελφίς) Delfijka = v Delfih prerokujoča Pitija (Pȳthia, Πυϑία): Mart.; atrib. = delfska: Sibylla Lact.
č) Delphicola -ae, m (Delphī in colere) v Delfih stanujoči, Apolonov vzdevek: Aus. Adv. Delphicē po načinu delfskega preročišča: canere (prerokovati) Varr. ap. Non.

2. (οἱ Δελφοί) Delfijci, prebivalci Delfov: Iust., Paul.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

dēmĭgrō -āre -āvī, -ātum izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se, oditi (odhajati); abs.: demigrare cogi ab Romanis L., demigrantium magis quam in bellum euntium modo L., demigrandi causā de vallo decedere L. da bi svoje mesto zapustil. Od kod? s samim abl.: loco Pl., Helicone Stat.; s praep.: ex oppidis Ci., ex insula N., ex … vicis agrisque L., de oppidis C. Kam? z acc.: Athenas, Corcyram, Lacedaemonem N., Pydnam L.; s praep.: ad … M. Marcellum demigrasti Ci., demigraturos in illa loca nostros homines Ci., d. in hortos Suet.; brezos.: esse undique diligenter demigratum Hirt., non demigratum (est) ex propinquis itineris locis L.; pren.: vetat enim … deus iniussu hinc nos suo demigrare Ci. preseliti se (oditi) s tega sveta = umreti = ex hominum vita d. Ci. ali vitā d. Arn.; pren.: non de statu suo d. Ci. ep. ne dati se pregnati, strumae … ab ore improbo demigrarunt Ci. so se izgubile.

démission [demisjɔ̃] féminin ostavka, demisija, odstop; odpust (iz službe); figuré odpoved

donner sa démission podati ostavko, demisionirati, odložiti službeno mesto
accepter, recevoir la démission de quelqu'un sprejeti ostavko kake osebe

déposer [depoze] verbe transitif odložiti, odlagati; sneti; položiti, odstaviti; vložiti; prijaviti (patent); commerce deponirati; vplačati; dati v shrambo; juridique izpovedati, pričati; verbe intransitif tvoriti usedlino

se déposer usesti se
déposer de l'argent (à la banque) vložiti denar (v banki)
déposer les armes položiti orožje
déposer son bilan napovedati konkurz
déposer dans la boite aux lettres vreči v poštni nabiralnik
déposer sa charge odložiti svojo službeno mesto ali funkcijo
déposer quelqu'un de sa charge odstaviti koga z njegovega službenega mesta
déposer d'un fait pričati o neki stvari
déposer en faveur de l'accusé izpovedati v obtoženčevo korist
déposer en nantissement zastaviti
déposer le masque sneti krinko (figuré)
déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un komu kaj pred noge položiti
déposer des parachutistes odvreči padalce
déposer à la poste (pri)nesti na pošto, oddati na pošti
déposer un souverain odstaviti vladarja
déposer sa veste odložiti suknjič
déposer un tableau, des rentures sneti sliko, tapete
déposer quelque chose au vestiaire, à la consigne odložiti kaj v garderobi, oddati kaj v shrambo v garderobo na postaji
défense de déposer des ordures! odlaganje smeti prepovedano!

deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

Derbē -ēs, f (Δέρβη) Derba, mesto v Likaoniji: Vulg. — Od tod

1. Derbētēs -is, m (Δερβήτης) Derbljan (= Antipater): Ci. ep.

2. Derbēus -ēī, m (Δερβαῖος) iz Derbe, Derbljan: Gaius Derbeus Vulg.

Dertōna -ae, f Dertona, mesto v Liguriji (zdaj Tortona): Brutus in Ci. ep., Vell.

dēserō² -ere -seruī -sertum

1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod

1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.

desetic|a ženski spol (-e …) der Zehner; številka: die Zehn
mesto desetic die Zehnerstelle

designare v. tr. (pres. designo)

1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade

2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja

3. kazati:
ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost