Franja

Zadetki iskanja

  • douleur [dulœr] féminin bolečina, bol; bolest; pluriel revmatične, živčne bolečine

    douleurs de tête glavobol
    calmer la douleur pomiriti, ublažiti bolečino
    être dans les douleurs biti v porodnih bolečinah
    être sensible à la douleur biti občutljiv za bolečino
    hurler, pleurer de douleur tuliti, jokati od bolečine
    réveiller, raviver une douleur ancienne zbuditi, oživiti staro bolečino
    sentir, ressentir, éprouver une douleur občutiti bolečino
    supporter courageusement ses douleurs pogumno prenašati svoje bolečine
  • douve [duv] féminin

    1. doga (pri sodu)

    2. vodni jarek; vodni jarek z zapreko (pri konjskih dirkah)

    3. botanique močvirna zlatica

    douves de corps dolge in ukrivijene doge
    les douves d'un château jarek z vodo okoli gradu
  • doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka

    à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
    en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
    tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
    billet masculin doux ljubavno pismo
    eau féminin douce sladka voda
    escalier masculin doux zložne stopnice
    prix masculin doux zmerna cena
    route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
    vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
    avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
    se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
    être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
    faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
    filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
    il fait doux milo vreme je
    partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi
  • dóž doge moški spol

    beneški doži les doges de Venise
  • drap [dra] masculin sukno, volneno blago

    drap de bain frotirna brisača, frotirka
    drap de lit rjuha
    drap mortuaire mrtvaški prt
    être entre deux draps, dans les draps biti v postelji
    faire dans ses draps (familier) ustrašiti se, podelati se
    être dans de beaux, de mauvais, de vilains draps (figuré) biti v neprijetnem položaju, v stiski
    tailler en plein drap (figuré) prosto gospodariti in šariti (z denarjem), ne biti prisiljen varčevati
  • drapeau [drapo] masculin zastava, prapor; figuré simbol vojske, domovine

    drapeau national državna zastava
    drapeau tricolore tribarvnica, trikolora
    drapeau en berne v znak žalovanja na pol droga spuščena zastava
    drapeau noir piratska zastava
    déployer, hisser un drapeau razviti, dvigniti (potegniti kvišku) zastavo
    être sous les drapeaux biti vojak, služiti v vojski
    garnir de drapeaux les édifices publics et privés okrasiti javne in zasebne zgradbe z zastavami
    lever le drapeau (figuré) priznati, pokazati svoje prepričanje
    mettre son drapeau dans sa poche pustiti svojo stranko na cedilu; skrivati svoje mnenje
    planter un drapeau (populaire) ostati dolžan zapitek
    porter le drapeau (figuré) nositi zastavo, biti prvi zavzet za kako mnenje
    se ranger sous les drapeaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu
  • drč|a ženski spol (-e …) die Rutsche, -rutsche (za les die Holzrutsche, spiralna Wendelrutsche, stresalna Schüttelrutsche); pomorstvo, tehnika die Schütte; tehnika, metalurgija die Schurre; gozdarstvo die Riese, die Riesbahn
    splavarska drča die Flößrinne
    nagnjena/ dvignjena drča der Hochlauf
    železnica (vzpetina) der Ablaufberg
  • drenov pridevnik
    1. (o grmu ali delu grma) ▸ som
    drenov les ▸ somfa
    drenove veje ▸ somfaágak
    Na delavnicah izdelujejo obroče s prepletanjem vrbovih in drenovih vej. ▸ A műhelyfoglalkozásokon fűzfa- és somfavesszőkből fűznek karikákat.

    2. (o izdelku) ▸ som
    drenova metla ▸ somfaseprű
  • dresser [drɛse] verbe transitif postaviti, montirati, vzdigniti; napraviti, zasnovati; (z)dresirati, učiti, izvežbati; napeti (ušesa); pogrniti (mizo); nastaviti (past); izstaviti (račun); technique obrusiti, obdelati, obsekati, obtesati; obrezati (živo mejo)

    se dresser vzravnati se, postaviti se pokoncu, dvigniti se, dvigati se; vzpenjati se (okonju) ježiti se (lasje); štrleti kvišku (gora)
    se dresser contre obrniti se, nastopiti proti, zoperstaviti se
    dresser un contrat, une liste, un procès-verbal sestaviti pogodbo, seznam, zapisnik
    dresser un chien (z)dresirati psa
    dresser un plan napraviti načrt
    dresser les quilles, une tente postaviti keglje, šotor
    dresser un monument, une statue postaviti spomenik, kip
    dresser quelqu'un (familier) ukloniti koga
    je vais te dresser te bom že ukrotil
    dresser quelqu'un contre quelqu'un koga naščuvati proti komu
    dresser ses batteries (figuré) pripraviti, kar je potrebno
    dresser une embuscade, un piège pripraviti zasedo, nastaviti past
    dresser l'oreille, les oreilles (figuré) napeti ušesa, napeto poslušati
    se dresser sur la pointe des pieds postaviti se na prste nog
    les cheveux se dressent sur la tête lasje se ježijo na glavi
    se dresser sur son séant sesti (v postelji)
    se dresser sur ses ergots (figuré) postati napadalen
  • drevo samostalnik
    1. (rastlina) ▸ fa
    podrto drevo ▸ kidőlt fa
    košato drevo ▸ terebélyes fa
    krošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronák
    veje dreves ▸ fák ágai, faágak
    podiranje drevesa ▸ favágás
    sajenje dreves ▸ faültetés
    posek dreves ▸ favágás, fakivágás
    korenine drevesa ▸ fa gyökerei
    zasaditev dreves ▸ faültetés
    obrezovanje dreves ▸ fametszés
    vrh drevesa ▸ fa csúcsa
    nasad dreves ▸ faültetvény
    skorja drevesa ▸ fakéreg
    les dreves ▸ faanyag
    plodovi drevesa ▸ fa termése
    splezati na drevo ▸ fára mászik
    posaditi drevo ▸ fát ültet
    zasaditi drevo ▸ fát elültet
    posekati drevo ▸ fát kivág
    razžagati drevo ▸ fát szétfűrészel
    obrezati drevesa ▸ fát megmetsz
    mogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fa
    hišica na drevesu ▸ lombház
    senca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyéka
    pasti z drevesa ▸ leesik a fáról
    strela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fába
    mlado drevo ▸ facsemete
    sečnja dreves ▸ favágás
    drevo cveti ▸ fa virágzik
    drevo obrodi ▸ fa terem
    drevo umira ▸ fa haldoklik
    drevo se posuši ▸ fa kiszárad
    drevo se zruši ▸ fa kidől
    Povezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

    2. (prikaz hierarhije) ▸ fa
    drevo map ▸ könyvtárfa
    Prikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.
  • drob|en [ó] (-na, -no)

    1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
    drobni Klein-
    (predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

    2. (tanek; fin) fein
    drobni Fein-
    (krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

    3. knjiga: schmal

    4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

    5.
    gozdarstvo droben les das Schwachholz
    tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

    6.
    na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
    prodaja na drobno der Kleinverkauf
    trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
    trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
    raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
    | ➞ → drobno
  • drobtína miette ženski spol ; bribe ženski spol , brin moški spol , bout moški spol , fragment moški spol

    krušne drobtine miettes de pain
    povaljati v drobtinah in jajcu paner
    pobirati drobtine ramasser les miettes
  • drog1 [ó] moški spol (-a …) der Mast, die Stange, (kol) der Pfahl; -mast, -stange (brzojavni Telegrafenmast, Telegrafenstange, plezalni Kletterstange, Klettermast, za vklapljanje Schaltstange, za vleko Abschleppstange, za zastavo Fahnenmast, gladilni Polierstange, iztepalni Klopfstange, jarmski Spurstange, cestne svetilke Laternenpfahl, Laternenmast, krmilni Steuersäule, Steuerstange, Lenkstange, lomilni Brechstange, nihalkin Schwingenstange, pogonski Treibstange, prebojni Stoßstange, regulacijski Regelstange, ročični Kurbelstange, semaforski Ampelmast, spojni Kuppelstange, tipalni Fühlerstange, vlečni Zugstange)
    Panhardov drog der Panhardstab
    totemski drog der Totempfahl
    pomorstvo boja z drogom die Spierentonne
    les za drogove das Mastenholz
    spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • dru, e [drü] adjectif gost; močan

    barbe féminin, herbe féminin drue gosta brada, trava
    cheveux masculin pluriel drus gosti lasje
    grêle féminin drue gosta toča; adverbe gostó
    la neige tombe dru, les balles tombent dru sneg gosto pada, krogle gosto padajo
    l'herbe pousse dru trava gosto raste
  • drúg, drugáčen autre, différent

    drug drugega l'un l'autre
    drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
    drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
    drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
    drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
    postati drugega mnenja changer d'avis
    obleči drug suknjič changer de veston
    nič drugega rien d'autre
    nihče drug personne d'autre
    to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
    med drugim entre autres (choses)
    drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs
  • drúgi le second, le deuxième

    drugi po starosti cadet moški spol, puîné moški spol
    drugega januarja le deux janvier
    Henrik drugi Henri deux
    vsak drugi dan tous les deux jours
  • drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol

    abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
    društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
    pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
    planinsko društvo club moški spol alpin
    društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
    društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
    strokovno društvo association professionnelle
    športno društvo société sportive
    telovadno društvo société de gymnastique
    društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
    veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
    Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
    ustanoviti društvo fonder une société
    razpustiti društvo dissoudre une société
    zakon o društvih loi ženski spol sur les associations
  • držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

    držati se se tenir, se maintenir, se retenir
    besedo držati tenir parole
    za roko držati tenir par la main
    pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
    držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
    led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
    roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
    vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
    mraz drži le froid continue (ali persiste)
    držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
    (pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
    za besedo držati (koga) prendre au mot
    držati se zakonov observer les lois
    kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
    junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
    trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
    ravno, pokonci se držati se tenir droit
    drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
    to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai
  • duglazija samostalnik
    Pseudotsuga (iglasto drevo) ▸ duglászfenyő
    les duglazije ▸ duglászfenyőfa
    gozdovi duglazije ▸ duglászfenyőerdő
    Povezane iztočnice: navadna ameriška duglazija, zelena duglazija