douleur [dulœr] féminin bolečina, bol; bolest; pluriel revmatične, živčne bolečine
douleurs de tête glavobol
calmer la douleur pomiriti, ublažiti bolečino
être dans les douleurs biti v porodnih bolečinah
être sensible à la douleur biti občutljiv za bolečino
hurler, pleurer de douleur tuliti, jokati od bolečine
réveiller, raviver une douleur ancienne zbuditi, oživiti staro bolečino
sentir, ressentir, éprouver une douleur občutiti bolečino
supporter courageusement ses douleurs pogumno prenašati svoje bolečine
Zadetki iskanja
- douve [duv] féminin
1. doga (pri sodu)
2. vodni jarek; vodni jarek z zapreko (pri konjskih dirkah)
3. botanique močvirna zlatica
douves de corps dolge in ukrivijene doge
les douves d'un château jarek z vodo okoli gradu - doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka
à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
billet masculin doux ljubavno pismo
eau féminin douce sladka voda
escalier masculin doux zložne stopnice
prix masculin doux zmerna cena
route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
il fait doux milo vreme je
partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi - dóž doge moški spol
beneški doži les doges de Venise - drap [dra] masculin sukno, volneno blago
drap de bain frotirna brisača, frotirka
drap de lit rjuha
drap mortuaire mrtvaški prt
être entre deux draps, dans les draps biti v postelji
faire dans ses draps (familier) ustrašiti se, podelati se
être dans de beaux, de mauvais, de vilains draps (figuré) biti v neprijetnem položaju, v stiski
tailler en plein drap (figuré) prosto gospodariti in šariti (z denarjem), ne biti prisiljen varčevati - drapeau [drapo] masculin zastava, prapor; figuré simbol vojske, domovine
drapeau national državna zastava
drapeau tricolore tribarvnica, trikolora
drapeau en berne v znak žalovanja na pol droga spuščena zastava
drapeau noir piratska zastava
déployer, hisser un drapeau razviti, dvigniti (potegniti kvišku) zastavo
être sous les drapeaux biti vojak, služiti v vojski
garnir de drapeaux les édifices publics et privés okrasiti javne in zasebne zgradbe z zastavami
lever le drapeau (figuré) priznati, pokazati svoje prepričanje
mettre son drapeau dans sa poche pustiti svojo stranko na cedilu; skrivati svoje mnenje
planter un drapeau (populaire) ostati dolžan zapitek
porter le drapeau (figuré) nositi zastavo, biti prvi zavzet za kako mnenje
se ranger sous les drapeaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu - drč|a ženski spol (-e …) die Rutsche, -rutsche (za les die Holzrutsche, spiralna Wendelrutsche, stresalna Schüttelrutsche); pomorstvo, tehnika die Schütte; tehnika, metalurgija die Schurre; gozdarstvo die Riese, die Riesbahn
splavarska drča die Flößrinne
nagnjena/ dvignjena drča der Hochlauf
železnica (vzpetina) der Ablaufberg - drenov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ somdrenov les ▸ somfadrenove veje ▸ somfaágakNa delavnicah izdelujejo obroče s prepletanjem vrbovih in drenovih vej. ▸ A műhelyfoglalkozásokon fűzfa- és somfavesszőkből fűznek karikákat.
2. (o izdelku) ▸ somdrenova metla ▸ somfaseprű - dresser [drɛse] verbe transitif postaviti, montirati, vzdigniti; napraviti, zasnovati; (z)dresirati, učiti, izvežbati; napeti (ušesa); pogrniti (mizo); nastaviti (past); izstaviti (račun); technique obrusiti, obdelati, obsekati, obtesati; obrezati (živo mejo)
se dresser vzravnati se, postaviti se pokoncu, dvigniti se, dvigati se; vzpenjati se (okonju) ježiti se (lasje); štrleti kvišku (gora)
se dresser contre obrniti se, nastopiti proti, zoperstaviti se
dresser un contrat, une liste, un procès-verbal sestaviti pogodbo, seznam, zapisnik
dresser un chien (z)dresirati psa
dresser un plan napraviti načrt
dresser les quilles, une tente postaviti keglje, šotor
dresser un monument, une statue postaviti spomenik, kip
dresser quelqu'un (familier) ukloniti koga
je vais te dresser te bom že ukrotil
dresser quelqu'un contre quelqu'un koga naščuvati proti komu
dresser ses batteries (figuré) pripraviti, kar je potrebno
dresser une embuscade, un piège pripraviti zasedo, nastaviti past
dresser l'oreille, les oreilles (figuré) napeti ušesa, napeto poslušati
se dresser sur la pointe des pieds postaviti se na prste nog
les cheveux se dressent sur la tête lasje se ježijo na glavi
se dresser sur son séant sesti (v postelji)
se dresser sur ses ergots (figuré) postati napadalen - drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ fapodrto drevo ▸ kidőlt fakošato drevo ▸ terebélyes fakrošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronákveje dreves ▸ fák ágai, faágakpodiranje drevesa ▸ favágássajenje dreves ▸ faültetésposek dreves ▸ favágás, fakivágáskorenine drevesa ▸ fa gyökereizasaditev dreves ▸ faültetésobrezovanje dreves ▸ fametszésvrh drevesa ▸ fa csúcsanasad dreves ▸ faültetvényskorja drevesa ▸ fakéregles dreves ▸ faanyagplodovi drevesa ▸ fa termésesplezati na drevo ▸ fára mászikposaditi drevo ▸ fát ültetzasaditi drevo ▸ fát elültetposekati drevo ▸ fát kivágrazžagati drevo ▸ fát szétfűrészelobrezati drevesa ▸ fát megmetszmogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fahišica na drevesu ▸ lombházsenca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyékapasti z drevesa ▸ leesik a fárólstrela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fábamlado drevo ▸ facsemetesečnja dreves ▸ favágásdrevo cveti ▸ fa virágzikdrevo obrodi ▸ fa teremdrevo umira ▸ fa haldoklikdrevo se posuši ▸ fa kiszáraddrevo se zruši ▸ fa kidőlPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo
2. (prikaz hierarhije) ▸ fadrevo map ▸ könyvtárfaPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata. - drob|en [ó] (-na, -no)
1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
drobni Klein-
(predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)
2. (tanek; fin) fein
drobni Fein-
(krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)
3. knjiga: schmal
4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig
5.
gozdarstvo droben les das Schwachholz
tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich
6.
na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
prodaja na drobno der Kleinverkauf
trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
| ➞ → drobno - drobtína miette ženski spol ; bribe ženski spol , brin moški spol , bout moški spol , fragment moški spol
krušne drobtine miettes de pain
povaljati v drobtinah in jajcu paner
pobirati drobtine ramasser les miettes - drog1 [ó] moški spol (-a …) der Mast, die Stange, (kol) der Pfahl; -mast, -stange (brzojavni Telegrafenmast, Telegrafenstange, plezalni Kletterstange, Klettermast, za vklapljanje Schaltstange, za vleko Abschleppstange, za zastavo Fahnenmast, gladilni Polierstange, iztepalni Klopfstange, jarmski Spurstange, cestne svetilke Laternenpfahl, Laternenmast, krmilni Steuersäule, Steuerstange, Lenkstange, lomilni Brechstange, nihalkin Schwingenstange, pogonski Treibstange, prebojni Stoßstange, regulacijski Regelstange, ročični Kurbelstange, semaforski Ampelmast, spojni Kuppelstange, tipalni Fühlerstange, vlečni Zugstange)
Panhardov drog der Panhardstab
totemski drog der Totempfahl
pomorstvo boja z drogom die Spierentonne
les za drogove das Mastenholz
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen - droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina
à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico - dru, e [drü] adjectif gost; močan
barbe féminin, herbe féminin drue gosta brada, trava
cheveux masculin pluriel drus gosti lasje
grêle féminin drue gosta toča; adverbe gostó
la neige tombe dru, les balles tombent dru sneg gosto pada, krogle gosto padajo
l'herbe pousse dru trava gosto raste - drúg, drugáčen autre, différent
drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs - drúgi le second, le deuxième
drugi po starosti cadet moški spol, puîné moški spol
drugega januarja le deux janvier
Henrik drugi Henri deux
vsak drugi dan tous les deux jours - drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol
abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
planinsko društvo club moški spol alpin
društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
strokovno društvo association professionnelle
športno društvo société sportive
telovadno društvo société de gymnastique
društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
ustanoviti društvo fonder une société
razpustiti društvo dissoudre une société
zakon o društvih loi ženski spol sur les associations - držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour
držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai - duglazija samostalnik
Pseudotsuga (iglasto drevo) ▸ duglászfenyőles duglazije ▸ duglászfenyőfagozdovi duglazije ▸ duglászfenyőerdőPovezane iztočnice: navadna ameriška duglazija, zelena duglazija