Franja

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

2. pren.
a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. — Od tod adj. pt. pf.

1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

appōggio m (pl. -gi)

1. naslon, opora:
le stampelle gli servono d'appoggio bergle so mu za oporo
punto d'appoggio oporna točka
nave appoggio voj. matična vojna ladja

2. podpora, pomoč:
dare appoggio morale dati moralno podporo

3. zaščitnik, pokrovitelj:
avere appoggi autorevoli imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu

4. alpin. opora

5. voj. topniška podpora (ob pehotnem napadu)

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

apposer [-ze] verbe transitif nalepiti (plakat, znamko); pritisniti (žig); do-, pristaviti (pogoj)

apposer le(s) scellé(s) à quelque chose sodno kaj zapečatiti
apposer sa signature à quelque chose dati svoj podpis na kaj, podpisati kaj

apposition [-zisjɔ̃] féminin pristavek; grammaire apozicija

l'apposition d'un cachet de la poste sur le timbre d'une lettre žigosanje znamke na pismu

appreciate [əprí:šieit]

1. prehodni glagol
oceniti; upoštevati, uvaževati; spoštovati, ceniti; razločiti; dvigati vrednost

2. neprehodni glagol
pridobivati na vrednosti, dražiti se

I appreciate your difficulty vem, da vam je težko
to appreciate the necessity zavedati se nujnosti
the dollar has appreciated just slightly tečaj dolarja se je le neznatno dvignil

apprehēnsibilis -e (apprehendere) le pren.: lahko (do)umeven, (do)umljiv: Tert., Cael.

apprestare

A) v. tr. (pres. apprēsto)

1. pripraviti, pripravljati

2. nuditi:
apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu

B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje

apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)

apprezzare v. tr. (pres. apprēzzo)

1. ceniti, čislati:
apprezzare molto una persona zelo ceniti človeka
apprezzare le premure di qcn. ceniti pozornost nekoga

2. redko ceniti, vrednotiti, določati vrednost

approprier [-rie] verbe transitif prilagoditi, prikrojiti; odmeriti (à po), uravnati, urediti

s'approprier quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
s'approprier à quelque chose prilagoditi se čemu, ustrezati čemu
approprier son style au sujet prilagoditi svoj stil predmetu
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tujo imovino

approuver [apruve] verbe transitif odobriti, odobravati, potrditi, sprejeti; strinjati se (quelque chose s čim); pohvaliti

le conseil a approuvé l'ordre du jour svet je odobril dnevni red
je l'approuve dans son opinion, d'en avoir décidé ainsi strinjam se z njegovim mnenjem, da je o tem tako odločil

approvare v. tr. (pres. apprōvo)

1. odobravati, hvaliti:
approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov

2. priznati za sposobnega:
l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite

3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona

appūgnō (adpūgnō) -āre (le pri T.) bojevati se zoper koga (kaj), napasti (napadati), naskočiti (naskakovati): classem, castra, castellum.

appuntare²

A) v. tr. (pres. appunto)

1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
appuntare una matita ošiliti svinčnik

2. pripeti, speti:
si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico

3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
appuntare lo sguardo upreti pogled
appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
appuntare i propri sforzi usmeriti napore

B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)

1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se

2. biti usmerjen:
su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki

appunto¹ avv.

1. prav, točno, natanko:
le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
cercavo appunto te prav tebe sem iskal
per l'appunto prav tako

2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je!

appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
appuyer sur un mot poudariti besedo
appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
appuyer sur la détente sprožiti (puško)
appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
(populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
(populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj

après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom