Franja

Zadetki iskanja

  • nój zoologija ostrich

    tišči glavo v pesek kot nój he buries his head in the sand like an ostrich
  • nój (-a) m zool. struzzo (Struthio camelus); pl. noji struzioniformi (Strutioniformes):
    pren. tiščati glavo v pesek kot noj fare lo struzzo, nascondere la testa nella sabbia
  • nomád nomad

    biti nomád, živeti kot nomád to live the life of a nomad (ali a nomadic life)
  • nor1 [ô] (-a, -o) verrückt; wahnsinnig; irr, irrsinnig
    biti nor verrückt/wahnsinnig sein, eine Meise haben
    ideja: verrückt, hirnrissig, hirnverbrannt
    kot nor wie verrückt
    nor cena der Phantasiepreis
    nora ideja/domislica die Kateridee, Bieridee
  • nòr (nôra -o) adj.

    1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
    biti popolnoma nor essere matto da legare
    imeti noro idejo avere un'idea folle
    nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

    2. pren. (v povedni rabi)
    nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

    3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
    nora jeza rabbia pazza
    noro veselje voglia, gioia matta
    žarg. nori ples slego
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nora leta adolescenza
    soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
    noro (nestalno)
    vreme tempo instabile
    nora je na moške è una ninfomane
    pren. nor je na konje va matto per i cavalli
    veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
    bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)
  • nôr (bolezen) mad, insane, deranged; (neumen) foolish, crazy, silly, out of one's mind, crackbrained; (ves iz sebe) wild, frantic, raving, delirious; (absurden) absurd, nonsensical, unreasonable, unwise, preposterous; (vratolomen) reckless, foolhardy

    biti nôr (žargon) to be nuts (ali VB bonkers)
    ne bodi nôr! don't be silly!
    nôra leta years of indiscretion
    kot nôr like mad
    biti nôr na to be mad about (ali on), to be crazy about, to be nuts on, to be dead nuts on, to be infatuated with
    nôr na glasbo mad on music
    je ves nôr na ženske he is girl crazy (ali woman crazy)
    vse ženske so nôre nanj all the women are wild about him
    biti popolnoma, čisto nôr to be raving mad, to be (as) mad as a March hare (ali as a hatter)
  • nor|ec [ô] moški spol (-ca …) der Narr, der Verrückte (ein -r)
    dvorni norec der Hofnarr
    kot norec wie ein Irrer
    delati kot norec arbeiten wie ein Kümmeltürke
    imeti za norca anführen, pflanzen, zum Narren halten, auf die Schippe nehmen
    briti norce iz koga (jemanden) veräppeln, veralbern, Possen treiben/reißen mit
  • nôrec (blaznež) madman, fool, lunatic; (bedak) dunce, silly person, ninny

    dvorni nôrec zgodovina court jester
    imeti koga za nôrca to make a fool of someone, to fool someone, to poke fun at someone
    nôrci si upajo več kot junaški fools rush in where angels fear to tread
    briti nôrce iz koga ➞ imeti koga za nôrca
    palica dvornega nôrca fool's bauble
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nórma norma f ; regla f

    veljati kot norma servir de norma
  • nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

    on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
    stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
    nosíti pri sebi to have about one
    nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
    slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
    ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
    to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
    nosíti očala to wear glasses
    nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
    nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
    nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
    dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
    nosíti krivdo to be to blame (za for)
    visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
    nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • notránji interior, internal; inner; inward; inside; intestine, intrinsic

    notránji arhitekt (arhitektura) interior decorator (design)
    notránji kót geometrija interior angle
    notránje ministrstvo Home Office, ZDA Department of the Interior
    notránje zadeve politika internal affairs pl
    notránji organi anatomija internal organs pl, pogovorno innards pl
    notránja poškodba internal injury
    notránje posojilo internal loan
    notránji premer inside diameter
    notránja proga šport inner lane (oziroma track)
    notránja stran inner side
    notránja trgovina internal trade
    notránje uho anatomija inner ear
    zdravnik za notránje bolezni specialist in internal diseases, ZDA internist
    notránji žep inside pocket
    notránje (državljanske) vojne civil (ali internal) wars pl
    notránja (prava) vrednost kovanca intrinsic value of a coin
    najnotranji the inmost
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • nov (-a, -o)

    1. neu
    čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

    2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
    tovarniško nov fabrikneu
    kot nov im Neuzustand, neuwertig
    (novega tipa) neuartig

    3.
    prehod v novo … die …-wende
    (dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

    4. novega:
    registracija novega vozila die Neuzulassung
    vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
    izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

    5.
    na novo um-
    (napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
    na novo obogatel neureich
    na novo oživiti erneuern, beleben
    na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
    na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
    na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
    na novo prirediti neu bearbeiten

    6.
    figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
    k novim ciljem zu neuen Ufern
    piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
    figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
    figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
    figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
    | ➞ → novi, novo, novo-
  • nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

    skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
    čisto nóv quite new, spanking new, brand new
    Novo leto New Year, New Year's Day
    nóva luna new moon
    najnovejše novice the latest news
    nóva obleka a new dress
    Novi svet (Amerika) the New World
    nóva moda new look, new fashion
    dobiti nóve moči to recover
    zame to ni nič nóvega that is no news to me
    kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
    to mi je nóvo it's news to me
    pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
    to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
    začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
    živeti nóvo življenje to lead a new life
    želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
    nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
    to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me
  • novejšega datuma stalna zveza
    (nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
    Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
    V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.
  • novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence

    novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
    kratke novíce news in brief
    najnovejše, zadnje novíce the latest news
    stara novíca stale news
    raznašalec novíc paperboy, newsboy
    slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
    če ni novíc, je vse v redu no news is good news
    povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
    postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
    novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire
  • novinarska tribuna stalna zveza
    (del objekta, namenjen novinarjem) ▸ sajtótribün
    Sredi drugega polčasa smo na novinarski tribuni dobili podatek, da je na štadionu 1341 gledalcev. ▸ A második félidő felénél a sajtótribünön azt a tájékoztatást kapták, hogy a stadionban 1341 néző van.
    Nogometna zveza Slovenije je dobila kar 480 prošenj za akreditacijo, kar za več kot dvakrat presega zmogljivost novinarske tribune. ▸ A Szlovén Labdarúgó Szövetség 480 akkreditációs kérelmet kapott, ami több mint kétszer meghaladja a sajtótribün kapacitását.