Franja

špánski espagnol, d'Espagne; hispanique, ibérique

španski jezik la langue espagnole, l'espagnol
španska jezikovna posebnost hispanisme moški spol
španski jezdec (vojaško), figurativno cheval moški spol de frise
španska muha cantharide ženski spol
to mi je španska vas cela m'est incompréhensible

špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
španski jezik spagnolo
španska glasba musica spagnola
špansko vino vino di Spagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
španska bikoborba corrida
bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
španska navada spagnolismo
šah. španska otvoritev apertura spagnola
španska stena paravento
bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
hist. španski čevelj stivaletto malese
španski cigan gitano
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
gastr. španski vetrc meringa

špánski español; de España; hispano, hispánico

po špansko a la española
španski jezik el español, la lengua española, el idioma español
španska jezikovna posebnost hispanismo m
španski jezdec (voj, fig) caballo m de Frisa (ali Frisia)
španska muha cantárida f
španska stena biombo m (chinesco)

špara|ti (-m) sparen
ne šparati jezika figurativno kein Blatt vor den Mund nehmen
šparaj jezik! spar dir deine Worte!
kdor jezika špara, kruha strada (man [muß] muss mit der Sprache heraus)

špíčast (-a -o) adj. pog. (koničast) appuntito, a punta; magro, dimagrito, scarno:
špičast nos naso appuntito
pren. špičast obraz volto dimagrito
imeti špičasti jezik avere una lingua mordace
biti špičast za jed fare lo schizzinoso nel mangiare
star. špičasti robčki fazzoletti orlati di pizzo

študentovsk|i [ê] (-a, -o) studentisch, Studenten- (jezik die Studentensprache, pesem das Studentenlied)

švedski pridevnik
(o Švedski in Švedih) ▸ svédPovezane iztočnice: švedska grenčica, švedska krona

švédski Swedish

švédski jezik Swedish, the Swedish language
švédska gimnastika Swedish drill, Swedish gymnastics

švicarska nemščina stalna zveza
(jezik) ▸ svájci német [nyelv]

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

taj|en (-na, -no) geheim; (skrit, prikrit) verborgen
tajne volitve/tajno glasovanje množina die geheime Wahl
Geheim- (jezik die Geheimsprache, agent der Geheimagent, arhiv das Geheimarchiv, račun das Geheimkonto, ukaz der Geheimbefehl, znak das Geheimzeichen, orožje die Geheimwaffe, skrivališče das Geheimversteck, združenje der Geheimbund, konferenca Geheimkonferenz, naloga der Geheimauftrag, organizacija die Geheimorganisation, pisava die Geheimschrift, pogodba der Geheimvertrag, policija die Geheimpolizei, der Geheimdienst, številka die Geheimnummer)

tájen (-jna -o) adj.

1. segreto; clandestino; underground angl.:
tajne organizacije società segrete
skleniti tajni sporazum stipulare un accordo segreto
tajni jezik linguaggio segreto
tajna pisava crittografia
tajna policija servizi segreti
tajni agent agente segreto; ekst. emissario; zero zero sette
tajni fondi fondi segreti
tajni komornik cameriere segreto

2. (skriven) segreto, nascosto

3. knjiž. misterioso, arcano

tajski pridevnik
(o Tajski in Tajcih) ▸ thai, thaiföldiPovezane iztočnice: tajska pisava, tajski baht

taščin (-a, -o) von der Schwiegermutter
taščin jezik agronomija in vrtnarstvo (sansevierija) die Schwiegermuterzunge

táščin (-a -o) adj. della suocera:
bot. pog. taščin jezik (sansevierija) sansevieria (Sansevieria trifasciata)

tatarski pridevnik
1. (o Tatarstanu in Tatarih) ▸ tatár
2. v zgodovinskem kontekstu (o zgodovinskem ljudstvu) ▸ tatár

têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

teči sem in tja courir çà et là
čas teče le temps passe (ali s'écoule)
beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
čez teči déborder
teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
teči proti, h komu courir vers quelqu'un
teči v kaj couler dans, affluer
teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
kri mi teče iz nosa je saigne du nez
teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen