Franja

Mindius -iī, m Míndij, redko rim. rodovno ime. Znani sta npr.

1. M. Mindius Mark Mindij, rim. trgovec: Ci. ep.

2. M. Mindius Marcellus Mark Mindij Marcel iz Veliter: Ci. ep.

Minicius -iī, Minícij, rim. ime. Znani so:

1. Minicius Acilianus Minicij Acilijan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.

2. Sex. Minicius Faustinus Cn. Iulius Severus Sekst Minicij Favstin Gnej Julij Sever, pretor, legat legionis XIII Geminae v Karnutu, legat propraetore v Dakiji l. 120—126 po Kr., v Meziji 128—130, v Britaniji 130—133, v Judeji 133—135 ter v Siriji in Palestini 136—138, consul suffectus l. 127: Dig.

3. C. Minicius Fundanus Gaj Minicij Fundan, Plinijev prijatelj, prokonzul v Aziji l. 122—123: Plin. iun.

4. Minicius Iustus Minicij Just, strogi prefekt v 7. legiji Vespazijanove vojske, Plinijev prijatelj: T., Plin. iun.

5. Minicius Macrinus Minicij Makrin, rim. vitez: Plin. iun.

6. Minicius Thermus Minicij Term, pretorijanec, ki ga je dal Tigelin umoriti, ker je eden od njegovih osvobojencev vložil tožbo zoper njega: T.

7. Minicius Minicij, rim. pravnik, živel verjetno v drugi polovici 2. stoletja po Kr.: Dig.

minium -iī, n (iberska beseda) mínij, cinober, svinčena rdečica (rusovina, surik); ruda minium je dobila ime po luzitan(ij)ski reki Miniju (Minius, zdaj Miño): Hiberum Pr., agricola minio suffusus Tib., Pan minio rubens V., titulus minio notetur O., rubor omni acrior minio Sen. ph., Ephesio Plin., Sinopicum Cels., regio uberrima minio Iust., minio depictae assulae Suet., minii rationes Vitr.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Mirobrīga (Merobrīga, Merobrīca) -ae, m Mirobríga (Merobríga, Merobríka), kelt. ime treh starih mest v Hispaniji (dve sta izpričani v literarnih virih);

1. mesto blizu današnjega mesta Capilla, zahodno od Meride v pokrajini Baeturia Turdulorum: Plin.

2. mesto v okolici Salmantike (izpričano na napisih).

3. mesto ob obali, zahodno od mesta Pax Iulia (zdaj Beja): Mirobrigenses qui Celtici cognominantur Plin.

Mīsargyridēs (Mīsarguridēs) -ae, m (gr. μισαργυρία zaničevanje denarja) Mizargiríd (Mizarguríd) = Novcomrzec, šalj. iron. ime nekega oderuha: Pl.

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

Mistyllus -ī, m (gr. μιστύλλειν razkosavati) Mistíl = „Razkosko“, „Razkosavko“ šalj. ime kuharja: Mart.

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Molossus -ī, m (Μολοσσός) Molós, sin Neoptolema in Andromahe, praoče Molosov, ki so po njem dobili ime: Serv.

monaška ruleta stalna zveza
v športnem kontekstu (ime reli dirke) ▸ monacói rulett

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

Mopsopia -ae, f (Μοψοπία) Mopsópija, staro ime za pokrajino Atiko (baje po nekem atiškem kralju Mopsopu): Mopsopia tota Sen. tr. vsa Atika ali vse Atene. — Od tod adj. Mopsopius 3 (Μοψόπιος) mopsópijski = átiški, aténski: iuvenis (= Triptolemus) O., muri O. atensko zidovje, Atene, urbs O. Atene.

Mopsus -ī, m (Μόψος) Móps,

1. sin Ampiksa (Ampika) in nimfe Hloride, Lapit iz Ojhalije ali Tita(j)rona v Tesaliji, udeleženec kalidonskega lova in vedež argonavtov: O., Stat., Hyg.; kot vedeža in Apolonovega sina ga imenuje Val. Fl.

2. sin Krečana Rakija ali sin Apolona in vedeževalke Manto (Μαντώ), z argivskim kraljem Amfilohom ustanovitelj Apolonovega preročišča v maloazijskem Klaru, poznejšem Kolofonu: Ci., Mel.

3. ime pastirja: V.

4. = Mopsuhestia, gl. Mopsuhestia.

Morimarūsa -ae, f Morimarúza = Mrtvo morje, kimbrijsko ime za Severno morje: Plin.

Moschis -idis, f Móshida, žensko ime: Afr. ap. Non.